Kakšni so zadnji podatki angleške stroke o angleški različici koronavirusa? Kaj je največji problem južnoafriške različice?
Epidemiološki podatki kažejo, da angleška varianta koronavirusa postaja dominantna tam, kjer se je začela širiti ter da je najverjetneje za 30 odstotkov bolj kužna, kar bi lahko zelo povečalo število primerov okužb. Na srečo protitelesa v cepivu enako dobro zaščitijo tudi proti tej varianti. Žal pa mutacija v južnoafriški in najbrž tudi brazilski varianti koronavirusa, nekoliko poslabša nevtralizacijo s protitelesi. Zaradi tega že pripravljajo cepivo, ki bi bilo usmerjeno proti tej varianti koronavirusa.

NIJZ je odločil, da se stikom okuženih z različico angleškega koronavirusa, epidemiološko ne bodo sledili. Je to napaka? Kam lahko privede?
NIJZ ima prav, da je treba virusno okužbo omejevati ne glede na različico. Kljub vsemu pa menim, da bi bilo potrebno posebno pozornost nameniti sledenju stikov z novim virusom. Ampak najprej bi bilo potrebno vse okužene sploh identificirati, za kar pa ne vem, če je v načrtu. 
Doslej smo v Sloveniji na prisotnost angleške različice koronavirusa analizirali le vsak deseti pozitivni PCR vzorec. Na podlagi zaznanih 16-ih primerih okužb lahko sklepamo, da je bilo v Sloveniji z angleško različico okuženih več kot 200 ljudi, kar bi brez ustreznih ukrepov lahko v par mesecih zraslo na več 10 000 primerov okužb. Če je angleška različica koronavirusa res toliko bolj kužna, kot poročajo iz Združenega kraljestva, se bojim, da sedanji ukrepi ne bodo uspeli zaustaviti rasti okužb.

Prof. dr. Roman Jerala je redni profesor za biokemijo in molekularno biologijo na Univerzi v Ljubljani in vodja Odseka za sintezno biologijo in imunologijo na Kemijskem inštitutu v Ljubljani. Je tudi vodja skupine raziskovalcev Kemijskega inštituta v Ljubljani, ki razvija cepivo proti koronavirusu.

Zakaj Slovaška ima teste za angleško različico koronavirusa, Slovenija pa ne?
Če sem prav obveščen, so jih na Slovaškem pripravili raziskovalci sami. Znanje za to imamo tudi v Sloveniji, o tem so na voljo znanstveni članki. Potrebna je samo želja, odločitev ter investicija. Za razvoj teh testov bi bili potrebnih nekaj tednov.

Na Kemijskem inštitutu delate tudi raziskave glede drugih tipov testov za odkrivanje koronavirusa - v slini ali nižje v nosu. Kako zanesljivi so? Bodo takšni testi prišli v splošno uporabo? Jih bomo lahko kupili v lekarni in sami prišli do zanesljivega rezultata?
Za teste iz sline so v primerjalnih študijah dokazali, da so samo nekaj odstotkov manj občutljivi kot brisi iz žrela. 
Ključno vprašanje pa je uporaba testov na osnovi RNA, kjer vzorec amplificiramo nekaj milijon krat ali antigenskih testov, ki so 1000-krat manj občutljivi, a še vedno dovolj, da zaznajo kužne paciente. Če želimo obseg testiranja povečati, bi bilo po mojem mnenju nujno preiti na samostojen odvzem vzorcev iz nosu ali sline, ko bi lahko teste izvajali na vsaki lokaciji posebej. 
Prvi testi za domačo uporabo so že registrirani, vendar so dokaj dragi za redno uporabo in dostopni v omejeni količini. Za omejevanje epidemije bi bilo idealno, če bi se vsak lahko čim bolj pogosto testiral doma in tudi ostal doma v primeru okužbe. V tem primeru bi epidemijo lahko končali v nekaj mesecih.

So na razpolago še kakšni hitri testi, s katerimi bi lahko pripomogli k ustavljanju epidemije? 
Na voljo so hitri testi na protitelesa, s katerimi bi lahko dobili oceno o odzivu na cepivo. Mislim, da bi bilo dobro premisliti vsaj o omejenem testiranju odziva starejših na cepivo, naprimer tri tedne po drugem odmerku. S tem bi lahko ocenili, ali smo dosegli potrebno zaščito. Ta testiranja bi lahko pilotno izvedli v DSO-jih. V primeru slabšega odgovora bi bilo možno aplicirati dodatni odmerek cepiva ali pa vsaj ustrezno prilagoditi zaščitne ukrepe. 

Kakšne rezultate daje množično testiranje s hitrimi antigenskimi testi? Dr. Petrovec iz inštituta za mikrobiologijo in imunologijo je konec lanskega leta opozarjal, da so hitri antigenski testi namenjeni odkrivanju virusa pri simptomatskih bolnikih med prvim in petim dnevom okužbe, če okužba traja dlje, je test nezanesljiv. Raziskave kažejo tudi na zelo slabo zanesljivost odkrivanja virusa pri asimptomatskih bolnikih.
Enkratno množično testiranje je lahko uspešno, če je število okužb nizko, sicer pa bi ga bilo potrebno izvajati pogosto, enkrat do dvakrat tedensko. Tako testiranje bi morali in dejansko tudi izvajajo v določenih podjetjih, v DSO-jih, zdravstvenih organizacijah in šolah. Če testiranje ponavljamo dvakrat tedensko, se lahko okužene hitro izolira in tako prepreči širitev okužbe.
Za izvajanje občutljivih PCR testov nimamo dovolj velikih kapacitet, zato je uporaba antigenskih testov zagotovo dobra, ne pa nujno tudi zadostna dopolnitev. Antigenski testi so precej uspešni za zaznavanje kužnih pacientov, tistih z visoko količino virusa v zgodnjem delu dihal, ki so pogosto lahko tudi asimptomatski.

Foto: Saša Despot testiranje zaposlenih v vzgoji in izobraževanju

Kaj je po vašem ključni vzrok za to, da okužb v Sloveniji, kljub precej strogim ukrepom, ni bistveno manj? Kaj delamo narobe? Ne more biti kriva samo neodgovornost ljudi.
Virus se prenaša samo preko stikov oziroma bližine med ljudmi, torej je bilo nezaščitenih stikov nedvomno preveč. Epidemijo se najlažje ustavlja na začetku, ko je število okužb majhno in je možno slediti stikom, izdajati karantenske odločbe, dosledno spoštovati zaščitne ukrepe ter organizirati nadomestila bolniških odsotnosti tako, da ljudje ne bi bili motivirani na delo prihajati okuženi.
Prej bi morali začeti množično testirati, še posebej v DSO-jih, kjer je bilo žrtev največ. Bojim se, da je bilo premalo kontrole spoštovanja ukrepov na delovnem mestu. Beremo, kako v Nemčiji o okužbi oziroma karanteni obvestijo delodajalca, ki tudi finančno odgovarja za nespoštovanje izolacije zaposlenega. 
Kot kaže je tudi preveč druženja v prostem času. Najbrž je vsak med nami slišal za kakšno skupino, ko se je okužba razširila med celo druščino, ki je bila nezaščitena v zaprtih prostorih. 

Če bi se lahko odločali med cepivom Moderne, Pfizer/BioNTecha, ki sta narejeni z moderno tehnologijo in sta mRNA cepivi ter cepivom AstraZenece, ki je vektorsko cepivo, katerim bi se cepili? Zakaj?
Cepil bi se s katerimkoli odobrenim cepivom, ki bo čim prej na voljo. Raje bi sicer izbral bolj učinkovito cepivo, morda pa bi kdo raje nekoliko bolj preizkušeno tehnologijo, kot je uporabljena pri cepivu AstraZenece.

Ali so cepiva različnih proizvajalcev in različnih tehnologij primerna za različne populacije, je recimo katero cepivo bolj primerno za starejše, katero za tiste z alergijami?
Zaenkrat so zelo redkemu pojavu alergij poročali samo za mRNA cepivo. To cepivo proizvajata Moderna in Pfizer/BioNTech. Ti dve cepivi so po drugi strani bolj intenzivno preizkusili na starejših kot cepivo AstraZenece.

Foto: Profimedia Covid-19, cepiva

Ste vodja raziskovalne skupine na Kemijskem inštitutu, ki je po odkritju povzročitelja bolezni Covid-19 začela intenzivni razvoj cepiva proti virusu SARS-CoV-2. Prvi rezulati inovativnega pristopa na osnovi vnosa DNA, so obili obetavni. Do kod je prišel razvoj cepiva slovenskih strokovnjakov? 
Razvoj je ostal na predklinični fazi, za izvedbo kliničnega testiranja bi bila potrebna investicija. Sedaj, ko so cepiva na voljo, bi bilo težko upravičiti sredstva za raziskave v kontrolnih skupinah s placebom. V zadnjem času smo se osredotočili na drugačne načine dostave cepiva, kot je vnos preko nosu ali ust, ki bi lahko bila zanimiva za druge viruse, ki se vnašajo preko dihal.

Kako komentirate zadnje zamude oziroma manjše dobave cepiv kot so bile sprva napovedane? Je možno, da proizvajalci cepiva po višji ceni prodajajo drugam, Izrael denimo za odmerek plača 24 evrov, EU pa 12?
Zamude dobave cepiv imajo oziroma bodo imele posledice tako na zdravju kot gospodarstvu. Kot smo po eni strani lahko hvaležni, da je EU organizirala skupno dobavo, so se na drugi strani očitno premalo posvetili čim bolj zgodnji dobavi, ki pa bi odtehtala razliko v ceni.

Kaj za bolj proti epidemiji pomeni ustavitev razvoja cepiv podjetja Merc?
Glede na to, da imamo na voljo več dokazano učinkovitih cepiv, zaradi tega ni večje škode. Ustavitev razvoja cepiv pri Mercu pa dokazuje, da ni tako enostavno narediti zelo učinkovitega cepiva in da bi bila prava strategija razvoj vseh možnih platform, da bi na koncu dobili nekaj zelo učinkovitih cepiv. Dobro bi bilo, če bi se proizvajalec odločil del svojih kapacitet nameniti proizvodnji cepiva, kot se je odločil Sanofi.

Kako bodo nove različice koronavirusa poslabšale učinkovitost cepiva? Kdaj bomo to vedeli?
Kako dobro deluje cepivo proti južnoafriški varianti, bomo najbrž izvedeli iz Pfizerjeve klinične študije v Južni Afriki že prihodnji teden.

Bomo zaradi novih sevov koronavirusa morali kupiti tudi nove molekularne teste? Ali bodo hitri testi, ki, če prav razumem, ne omogočajo analize na nove različice, sploh še aktualni?
Ne, molekularni testi so zaenkrat še vedno uporabni, po potrebi se lahko prilagodijo novim variantam. Hitri testi prav tako zaznavajo novo različico.

Glede boja z epidemijo koronavirusa prihajajo samo slabe novice, pomanjkanje cepiva, nove različice virusa … kdaj bo tega konec, kdaj bomo normalno zaživeli? Bo kdaj spet, kot je bilo?
Precej bolj normalno bomo po mojem mnenju zaživeli, ko bomo dosegli dovolj visoko precepljenost, vsak kakšnih 70 odstotkov. To bi se lahko zgodilo do jeseni, če ne bo večjih težav v oskrbi s cepivi in bo zaupanje v cepljenje raslo, kot kaže trenutni trend.

Kaj vas je glede epidemije najbolj presenetilo?
To, da so bile takšne razlike v odzivu in uspešnosti med državami. Tam, kjer je epidemija pod kontrolo, se vidi kako koristen je zgodnji in temeljit odziv, ki na dolgi rok prinaša precej manj omejitev.

Ste vi že preboleli covid? 
Ne.

Kaj spremljate, da ste na tekočem, Kateri so za vas najbolj zanesljivi viri?
Spremljam znanstveno literaturo, ki je zagotovo najbolj zanesljiv vir informacij, še posebej recenzirani članki, vendar je za to potrebno nekaj predznanja imunologije. Zelo koristni so prispevki v dobro informiranih časopisih kot je npr. The New York Times, The Atlantic, kjer imajo odlične novinarje, ki pišejo zelo poglobljene članke. Naročen sem na Newyorker, članki so tam objavljeni kasneje, vendar so bolj poglobljeni. Hiter vir informacij je Twitter, ki ima najkrajši odzivni čas in kjer lahko primerjam odzive zaupanja vrednih strokovnjakov in polemike na to temo. Na Twitter pride veliko obvestil regulatorjev, podjetij, ki delajo na epidemiji.