Učenec romskega rodu je v ponedeljek, 10. junija, v OŠ Velika Dolina napadel devetošolca in ga poškodoval. Policisti so ga ovadili zaradi nasilništva, poleg njega pa še enega šolarja, ki ni Rom, in s katerim naj bi se dogovoril za napad, posnetek je bil objavljen na omrežju TikTok. Mladega Roma so prešolali, kar nekaj odraslih iz bližnje vasi Ponikve – problematični naj bi bili dve družini – pa se je znašlo v zaporu, zaradi česar zdaj tam vlada mir. "Od začetka avgusta ni več težav. Policija in center za socialno delo sta bolj aktivna in trije romski učenci v naši šoli se obnašajo v skladu s civilizacijskimi normami. Upam, da bo pri tem ostalo, in ni le zatišje pred nevihto," nam je včeraj povedal predsednik Krajevne skupnosti Velika Dolina Fredi Žibert.

Pred trgovino je tekla kri

Foto: D. M. Danijel Supančič Z njim na svojo žalost ne more deliti mnenja Danijel Supančič iz 15 kilometrov oddaljenega Mihalovca blizu Dobove. Štiridesetletnik je bil 27. februarja žrtev brutalnega napada: "Z družino si radi ogledujemo gradove in tisti torek, ko sem vzel dopust, smo jih nekaj obiskali na Hrvaškem. Nazaj grede smo se nekaj po šesti popoldne ustavili v Tušu v Dobovi. Žena je šla z mlajšim otrokom po nakupih, jaz pa sem s starejšim čakal v avtu. Takrat je k nama pristopil Rom, visok vsaj 190 centimetrov. Odprl sem vrata, v tistem pa že začutil udarec. Nisem vedel, da me je v resnici dvakrat zabodel. Otrok je paničen stopil iz avta, jaz pa tudi, in vpil, naj sede nazaj. Napadalec je zbežal, najbrž tudi zato, ker so zaradi hrupa iz trgovine prihajali ljudje. Rekel sem jim, naj gredo noter, tam je bolj svetlo in varno."

Incident na rokometnem turnirju

Kot nam je pojasnil, sploh ni čutil, da je zaboden, nato pa je začel pljuvati kri. V brežiški bolnišnici so ugotovili, da pljuča niso predrta, toda njegovo stanje se je kmalu poslabšalo: "Dr. Darko Salaković, ki sem mu res hvaležen za vso pomoč, je takoj prepoznal hemopnevmotoraks in me operiral, saj bi se mi pljuča sesedla, zavoljo nabiranja krvi pa je grozil še infarkt. Vstavili so mi drenažo, tlak sem imel takrat 70/30, srčni utrip pa 190."

Foto: D. M. Danijel Supančič Nekdanji rokometaš, zdaj dejaven v veteranskem društvu Dobova, ki se je v službo varnostnika vrnil junija, je razmišljal o povodu za napad. Najverjetnejši se mu je zdel incident, ki se je zgodil maja lani: "Na tradicionalnem veteranskem turnirju v Dobovi smo po simbolični ceni stregli hrano in pijačo, otroci, tudi romski, so vse dobili zastonj. Nato je prišlo do pričkanja med Romi in ostalimi, ki so jih odgnali. Razloga ne poznam, ker nisem bil zraven, imel sem svoje organizatorske zadolžitve. Tako sem moral na zaključno večerjo v Kapele dostaviti kup darilnih vrečk. Nositi sta mi jih pomagala moj in bratov otrok in ko smo šli po cesti, so mi Romi, ki so stali na drugi strani, navrgli, da so jih pregnali s prireditve. Odgovoril sem jim, da naj se sami zmenijo, ker jaz nimam nič s tem, takrat pa je cesto prečkal kasnješi napadalec izpred Tuša in nekaj navrgel otrokoma. Rekel sem mu, naj neha, on pa je spustil pločevinko piva in me usekal po ličnici. Odvrgel sem darilne vrečke in sva se prerivala čez cesto, spotaknila in padla v jarek. Potem so prileteli naši rokometaši in stopili vmes."

Zamer še ni konec

Supančič je dejal, da mu je Rom grozil že junija in julija lani, zatem ga ni videl do usodnega 27. februarja. Po tistem ga je letos še večkrat: "Pred kakšnim mesecem je stegnil prst, kot da ima pištolo in me bo ustrelil. Poklical sem policijo in so me vprašali, če pošljejo patruljo. Kam boste pa šli, me je zanimalo, saj se je že odpeljal. Ne vem, ali so ga kje zaustavili, ali ne."

Napadalca je spet videl za dan mrtvih na pokopališču v Dobovi: "Stal je kakšnih 30 metrov stran, videl sem, da je otrokoma nelagodno, in smo odšli. Vem, da pravno ni kaznivo dejanje, če se nekdo nahaja v mojem kraju in ga srečujem. Sporno in zaskrbljujoče pa je, da je po devetih mesecih oseba, ki je hotela vzeti življenje drugi osebi pred očmi njene družine, prisotna v našem okolju."

Praznujem praznik življenja

In zaskrbljujoče se mu tudi zdi, da se na sodišču ni še nič premaknilo. Vprašanje je sploh, če je tožilstvo že vložilo obtožnico. Nam je pa Supančič po grenki prvonovembrski izkušnji poslal zapis, ki ga je delil tudi na facebooku, objavljamo ga v celoti: "Prvi november. Dan vseh svetih ali, kot mu pravimo, dan vseh pokojnih. Mene ni več v fizični obliki. Bdim nad družino, nad otroki in ženo, ki ob mojem grobu spuščajo solze, ker me več ni. "Zakaj?" se sprašujejo. Zakaj?!
Ne morem odgovoriti.
Konec februarja letos sem izgubil življenje. Zahrbtno so me napadli – vpričo moje družine. Dvakrat so me zabodli. Pomoči ni bilo. Pred očmi otrok in žene sem se poslovil za vedno …
Zdaj stojijo ob mojem grobu in njihova življenja so spremenjena za vedno. Kot da to ni dovolj, se trideset metrov stran, ob grobu njihovega svojca, zbirajo moj napadalec in njegovi sorodniki. Pravice ni. Nič ne morem storiti …
Le upam lahko, da nikomur več ne bo prizadejal bolečine. Da, življenje moje družine je za vedno drugačno! Krivica se je zgodila in se bo še dogajala …
Kmalu bi bilo tako.
Srečen sem, da ni.
Ostal sem živ.
Danes stojim ob grobu svojih prednikov in prijateljev, skupaj s svojo družino. Pravzaprav praznujem praznik življenja. In trideset metrov stran, ob drugem grobu, res stojijo moj napadalec in njegovi pomagači. Kot da se ni nič zgodilo …
Življenje moje družine je res drugačno! Krivično. Zakaj? Kako? …
Danes, ko praznujemo dan vseh pokojnih, se spomnite, da je tudi vaš praznik – praznik življenja. Kakor so nas učili naši predniki, ki so na tem mestu živeli pred več kot 2000 leti, je današnji dan zanje predstavljal največji praznik. Proslavljali so ga kot nov cikel, ko se vse prerodi, ko iz smrti nastaja novo rojstvo … in novo upanje.
Ja, novo upanje …"