Za možno radikaliziranost medicinskega tehnika, ki se je poleti 2013 odpravil v Sirijo, so slovenski varnostno-obveščevalni organi vedeli že vsaj od jeseni 2014, ko je bosanska Državna agencija za preiskave in zaščito (Sipa) izvedla več obsežnih hišnih preiskav v povezavi s teroristično mrežo pod vodstvom Bilala Bosnića, ki je novačila skrajne borce. Z njim naj bi sodeloval tudi Žavbi.

A slovenska policija doslej kljub razgovoru z njim, obtožnice zaradi novačenja oziroma terorizma zoper njega ni vložila. "Po obstoječi zakonodaji je zelo težko pridobiti kazenske dokaze iz bojišč, ki bi zdržali tudi na sodišču," je jasen nekdanji direktor varnostno-obveščevalne službe in profesor na Fakulteti za varnostne vede Marjan Miklavčič, ki meni, da je ta zadeva zato ostala "nekako odprta" in omogočala delovanje skrajnežev še naprej.

"Moral je imeti kontakte tudi v Sloveniji"

"Kot kaže, je Žavbi deloval na področju jugozahodnega Balkana in Osrednje Evrope," še ocenjuje Miklavčič in ob tem dvomi, da Žavbi ni imel vsaj kontaktne točke v Sloveniji: "Če je na eni strani deloval v Bosni in Hercegovini, na drugi pa v Italiji, potem je nekako moral imeti kontakte tudi v Sloveniji."

Miklavčič ob tem poudarja, da se strinja z uradno oceno policije, da je stopnja ogroženosti v Sloveniji nizka, a da je "radikalizacija prisotna v Sloveniji". Zato se je pri tem potrebno spraševati o odzivnosti varnostno-obveščevalne dejavnosti in pa prevetriti pravno ureditev glede terorizma in radikalizma.

Strokovnjaki opozarjajo na nujnost spremembe zakonodaje

Tako kot Miklavčiča pa pravno nezadostna kriminalizacija terorizma skrbi tudi Denisa Čaleta, varnostnega strokovnjaka in predsednika Sveta Inštituta za korporativne varnostne študije - ICS, ki pravi, da "nas lahko skrbi dejstvo, da proti osebi, pri kateri je jasno znano njeno udejstvovanje na kriznem območju v Siriji, ter očitnih znakih radikalizacije, pravosodni sistem nima zadostnih mehanizmov za njeno procesiranje".

Čaleta ob tem navaja, da so morda organi v Italiji zbrali zadosti dokazov, ki bodo pripeljali do sodnega postopka in omejevanja tveganj, ki jih prinašata procesa radikalizacije in rekrutacije. "Slovenija mora narediti vse, da bo njen pravosodni sistem ustrezen, tudi ko govorimo o uporabi sprejetih zakonskih predpisov ter njihovi uporabi pri procesiranju najtežjih kaznivih dejanj, med katere vsekakor sodi terorizem," je še navedel Čaleta.

Spremembe po zgledu Bosne in Hercegovine?

Da bi bilo smiselno razmisliti o spremembah zakonodaje že dlje časa opozarja tudi naša policija, strokovnjaki obveščevalno-varnostnega področja, del politike in celo pravosodja.

Tudi Varnostni svet ZN je septembra 2014 soglasno sprejel obvezujočo resolucijo, ki naj bi ustavila pritok tujih borcev v Irak in Sirijo. Dokument poziva države članice, da preprečujejo in kaznujejo novačenje, prevoz, organizacijo in opremljanje domnevnih teroristov. V BiH, kjer naj bi deloval tudi Žavbi, so takšno prepoved sprejeli že celo pred tem in državljanom BiH prepovedali sodelovanje na bojiščih v tujini. Za kaznivo dejanje je zagrožena kazen tudi do 10 let zapora.

Takšno spremembo zakonodaje je pri nas predlagala opozicijska stranka SDS konec leta 2014. V skladu s takrat predlaganimi spremembami bi bilo mogoče kaznovati posameznike, ki se udeležujejo oboroženih spopadov na tujih bojiščih, denimo v Siriji in Iraku ali podobnih terorističnih aktivnosti.