Predsednik vlade Robert Golob je po ugibanjih, kako bo bančni sektor pomagal pri obnovi, napovedal uvedbo obdavčitve bilančne vsote bank. "V vsej Evropi se uvajajo nove obdavčitve, tudi Slovenija bo šla v to smer, najverjetneje v zakonu o obnovi in razvoju, kjer bo obdavčitev bank v višini 0,2 odstotka," je dejal v oddaji Odmevi na TVS.

Vsi vemo, da so banke danes na nek način zmagovalke, ne poplav, ampak zadnjih let, tudi z vidika ekstremnih dobičkov, je dejal Golob, ki se je v preteklih dneh s finančnim ministrom že pogovarjal z vodstvi bank o načinu, kako bi prispevale k sanaciji in obnovi prizadetih območij po katastrofalnih poplavah pred natanko mesecem dni.

• Obrestne mere so eksplodirale

"V tem trenutku se načrtuje, da bi bila nova obdavčitev bilančne vsote bank v višini 0,2 odstotka na eni strani nekaj, kar ne zamaje finančnega sistema Slovenije, na drugi strani pa pomeni pošten prispevek finančnega sektorja za obnovo in razvoj poplavljenih območij," je Golob dodatno pojasnil za oddajo 24ur zvečer na POP TV in napovedal, da naj bi iz tega vira zbrali 100 milijonov letno oz. v petih letih 500 milijonov evrov. Povedal je tudi, da bo Furs tistim, ki bodo imeli status prizadetih v poplavah, povrnil solidarnostni prispevek, če seveda ne bodo oddelali solidarnostnih sobot.

Golob je med uspeh te vlade uvrstil tudi začetek zvišanja obrestnih mer slovenskih bank na bančne depozite, ki se je zgodil po srečanju z bankirji. Danes te v Sloveniji niso več najnižje v Evropi, je poudaril. Ponovil je, da bo treba postrgati vse možne vire za zagotovitev ustrezne finančne konstrukcije za sanacijo in obnovo, pri čemer bodo po njegovih besedah z dividendno politiko pomagala tudi državna podjetja.

"Med 4,7 milijarde evrov, kolikor naj bi bilo neposredne škode, in 6,7 milijarde, kolikor naj bi namenili za obnovo in razvoj, torej dve milijardi, bomo vire iskali v zadolževanju," je dejal. Ena od oblik je zagotovo lahko izdaja dolgoročnih državnih obveznic, če bo to potrebno, ni pa to nujno, je poudaril.

Banke povečale dobičke

Foto: Profimedia denar bankovci hranilnik evro

Banke v Sloveniji so lani povečale svojo dobičkonosnost, ki se po navedbah ministrstva za finance še naprej povečuje. "Predlog smo oblikovali ob upoštevanju mnenja Evropske centralne banke (ECB) in primera španske ureditve obdavčitve, da odločitev za obdavčitev bank zahteva predhodno analizo njenega vpliva na stabilnost finančnega sistema," so namero, ki jo je v ponedeljek zvečer razkril premier Robert Golob, pojasnili na ministrstvu. "Zavedamo se, kako pomemben del finančnega sistema so banke in kakšno vlogo ima njihovo poslovanje za finančno stabilnost države, so zagotovili in dodali, da so predlog oblikovali tudi po posvetovanju s slovenskim bančnim regulatorjem, Banko Slovenije, in da je ta "sprejemljiv tudi z vidika vpliva na bančni sektor in širše finančne stabilnosti".

Po opozorilu ECB o španskem primeru z dodatno obdavčitvijo zbrana sredstva po njihovih navedbah ne smejo biti namenjena pokrivanju primanjkljaja državnega proračuna, ampak morajo biti sredstva porabljena namensko. "Tako predlagamo, da bo dodatna obdavčitev bank vir sredstev v Skladu za obnovo Slovenije, iz katerega se bodo zagotavljala nepovratna in povratna sredstva za financiranje sanacije škode po poplavah," so navedli.

Ob tem so napovedali razmislek v smeri zagotavljanja sorazmernosti ukrepa dodatne obdavčitve. "Opravili bomo razmislek, da se pri odmeri davka upoštevajo na primer že plačana prostovoljna vplačila bank v Sklad za obnovo sklad oziroma vplačila prispevkov bank v ta sklad iz naslova solidarnostnih delovnih sobot ali solidarnostnega prispevka," so dodali.

Napovedano začasno obdavčitev bank bodo po napovedih ministrstva uredili v zakonodajnem paketu. "Razumemo, da je bančni sektor zadržan do novih davčnih obremenitev, a si kot vlada želimo, da bi tudi ta sektor pomembno prispeval k obnovi Slovenije po nedavni naravni katastrofi," so obrazložili. Ob tem so pozdravili poteze bančnega sektorja, ki se je takoj po ujmi odzval z določenimi aktivnostmi in predlogi.

Na desetine občin še čakajo

Foto: Nebojša Tejić/STA obisk predsednika vlade Roberta Goloba v Strugah pri Lučah poplave

Po Golobovih ocenah bo prva uradna ocena škode znana v prihodnjih dneh. Doslej so dobili podatke od 110 občin, ki so sicer imele čas do 1. septembra, skoraj 70 te naloge še ni izpolnilo. "Podaljšali bomo rok, ampak to je res skrajni rok, do 5. septembra, do tedaj moramo imeti podatke. Šele takrat bomo lahko govorili o prvih predhodnih ocenah škode," je dejal in dodal, da imajo doslej s strani gospodarstva za 340 milijonov evrov vlog.

Posebej je opozoril na transparentnost porabe denarja in poudaril, da je v drugem interventnem zakonu jasna zaveza, da bo vsak evro, ki bo šel za intervencijo, sanacijo, obnovo in razvoj, javno razkrit. "Ne želimo, da bo kdorkoli špekuliral ali vnaprej razmišljal, da bi prišel do lahkega zaslužka," je dejal.

Klicni center za pomoč na številki 114 naj bi po Golobovih besedah začel delovati v sredo, vodil pa ga bo Andrej Šter.

Reforme tečejo naprej

Glede aktualnih reform je pojasnil, da potekajo z enakim tempom: v zdravstvu reforma, ki ostaja ključna prioriteta vlade, teče naprej, kar se tiče prenove plačnega sistema v javnem sektorju pa so bila ta po njegovih besedah že večkrat prekinjena, zato verjame, da bodo znova stekla. Razhajanja so le, ali bodo tudi zaposleni v javnem sektorju razumeli, da so proračunske prioritete v letih 2023 in 2024 usmerjene k ljudem, ki so izgubili vse, je menil.

Ime novega ministra oz. ministrice za zdravje naj bi bilo znano konec meseca, se pa v četrtek sestane strateški svet za zdravstvo, na katerem bo predstavljena časovnica in ukrepi v naslednjih mesecih. Ukrepe, kot je poudaril, pripravlja "stroka, ne vlada, ko bo znano, kateri so ti ukrepi, ki bodo šli v izvajanje, bomo o njih obvestili javnost".

Tudi glede imena novega generalnega direktorja policije je dejal, da je razpis odprt, odločitev pa bo padla po končanem postopku na uradniškem svetu.

dezurni@styria-media.si