Če ima nepremičnina več kot dva etažna lastnika in več kot osem posameznih delov, morajo etažni lastniki ustanoviti rezervni sklad za kritje bodočih stroškov rednega upravljanja, določa zakonodaja.
A za državne oziroma javne etažne lastnike je politika poskrbela in zanje predvidela izjemo – postavila jih je v privilegiran položaj.
Občine, država in javne ustanove lahko namreč oblikujejo svoj rezervni sklad in v tem primeru niso dolžne vplačevati v rezervne sklade, kamor vplačujejo ostali lastniki stanovanj. Težava je, da to omogoča povsem nepregledno delovanje, so kritični v Združenju etažnih lastnikov Slovenije (Zels).
Obstaja nevarnost, da se javni lastniki dogovorijo z upravnikom in takrat se celotno breme investicij lahko preloži na zasebne etažne lastnike, dodaja njena kolegica Nataša Kušar, ki se v združenju bori za pravice etažnih lastnikov in večjo transparentnost, ko gre za pravila na področju etažne lastnine: "Nobenih dokazil nimamo, da je upravnik res izdal račun pravnim osebam javnega prava (občini, državi…) za sorazmerni delež investicije."
Denar, ki so ga zbrali, lahko odnesejo s seboj
Težava pa je tudi, da lahko država in občine, če to nepremičnino prodajo, denar, ki ga imajo v svojem rezervnem skladu, odnesejo s seboj.
Ostali lastniki stanovanj, ki denar v rezervnem skladu zbirajo prek upravnika, medtem nimajo pravice zahtevati vračila vplačil v rezervni sklad, še poudarjajo v Zelsu.
"Ostale etažne lastnike oškodujejo že, ker ne vplačujejo v enoten rezervni sklad, saj zaradi tega ni mogoče celostno načrtovati investicij. Tudi obresti ni, in z denarjem, ki ga zberejo na svojem računu, se ne da razpolagati. Ob morebitni prodaji nepremičnine pa ta denar verjetno obdržijo," je kritična Kušarjeva in dodaja: "Gre za kršenje ustavnih pravic ostalih lastnikov."
Pravniki: Gre za neenako obravnavo lastnikov
Pravniki ji pritrjujejo. "To je izrazito nepravično do drugih lastnikov. Nobenega razloga ni za razlikovanje med javnimi in zasebnimi etažnimi lastniki. Ko zakon lastnike, ki so praktično v enakem relevantnem položaju, različno obravnava, je to kršitev 14. člena ustave," pravila obsoja Rajko Pirnat z ljubljanske pravne fakultete.
"Že sama možnost, da ima država svoj rezervni sklad, je izven koncepta. Gre za anomalijo sistema, država si je zase izborila neko posebno rešitev; pravzaprav se ji kaj dosti sploh ni bilo treba boriti," je kritičen tudi pravnik Miha Juhart.
Gre za dvomljivo ustavno skladnost, zlasti z načela enakosti, dodaja Pirnat. Ureditev po njegovem mnenju neenako obravnava lastnike, ki so glede obveznosti pokrivanja stroškov obnove in vzdrževanja v enakem položaju. Ob prodaji bi morala biti ta sredstva zato še vedno namenjena tej stavbi, poudarja Pirnat.
Ministrstvo: Ločeno zbrana sredstva se morajo prenesti na skupen račun
Zakaj takšna diskriminacija med državo in zasebniki, ko gre za varčevanje v rezervnem skladu, smo vprašali ministrstvo za okolje in prostor, ki je za to področje pristojno.
Toda stanovanjski zakon te dolžnosti za državne oziroma javne ustanove nikjer ne določa.
"Mar to pomeni, da se država zaveda svojega privilegiranega položaja in se mu zavestno ne namerava odpovedati? Vztrajamo, da bi moral zakon jasno določati, da smo vsi etažni lastniki enako zavezani k odgovornosti, ne glede na to, ali gre za zasebnega etažnega lastnika ali pa za pravno osebo javnega prava (država, občina, itd.)," so odločni v Zelsu.
Ministrstvo zdaj namreč pripravlja nov zakon, ki naj bi celostno urejal področje etažne lastnine. Do konca maja je sprejemalo predloge za spremembo zakonodaje, svoje morajo povedati še strokovna javnost in etažni lastniki, poslanci pa naj bi nov zakon na mize dobili do konca letošnjega leta.
Združenje ZELS je oportunistično združenje treh kvazi nadzornikov ( Mayr, Kulonja in Kušar ), kateri bi radi le svoj pogače …
Naš Žalski stanovanjski sklad pa etažnim lastnikom vsako obnovitveno delo obračuna kar direkt na položnicah neglede na to da je …
Dajte no s to vašo inšpekcijo! Nobena inšpekcija v državi ne dela proti nikomur drugemu kakor proti navadnemu državljanu! Inšpekcija …