"Zaradi razpršenosti izvajalcev javne zdravstvene službe ter inflacije vodstvenih, administrativnih in drugih podpornih funkcij" je ključno "mreženje izvajalcev zdravstvenih dejavnosti".

Tako med drugim spremembo zakona o zdravstveni dejavnosti, ki so jo spisali v mandatu ministra Dorijana Marušiča in jo pred javnostjo nehali skrivati šele ob odhodu, utemeljujejo pisci.

Iz besedila sprememb je razvidno, da bi to mrežo "glede na potrebe prebivalstva" določili kar na ministrstvu za zdravje mimo občin.

To ne pomeni, da bi ukinjali zdravstvene domove, bi pa združili vodstvene in administrativne službe.

Vsak svoj ZD

V Sloveniji imamo namreč kar 59 zdravstvenih domov (ZD). Večina jih ima od 40 do 120 zaposlenih in od enega do štiri direktorje, razkrivajo podatki o plačah po individualnih pogodbah.

V ZD Idrija tako 81 zaposlenih vodijo štirje šefi. To je toliko kot v devetkrat večji Splošni bolnišnici Slovenj Gradec, kjer dela 716 ljudi.

Model, ki so si ga zamislili pri Marušiču, vendar je nato iz neznanega razloga eno leto ležal v predalu, v praksi že deluje na Gorenjskem.

Tam je osem ZD, ki imajo skupno 720 zaposlenih, že od leta 1991 združenih v javni regijski zdravstveni center z enim direktorjem.

Veliki in močnejši

"Ker smo veliki, smo močnejši tako do dobaviteljev zdravil in medicinske opreme kot do zdravstvene blagajne. Tudi administracija je, ker je vse na enem mestu, cenejša," razlaga direktor Jože Veternik, ki že 18 let vodi združene gorenjske ZD.

Pravi, da za javna naročila pri njih skrbi en človek, prav tako imajo le centralno računovodstvo ter kadrovsko in pravno službo.

"V vsakem ZD je le tajništvo, vodenje vsake enote pa opravlja zdravnik, ki za to nima posebne pogodbe; dobi le od 200 do 300 evrov bruto dodatka za vodenje," pojasnjuje Veternik.

Milijonski prihranki

Če bi v Sloveniji samo v ZD razpolovili število vodilnih (vsak direktor bi vodil dva ZD), bi na leto prihranili od tri do pet milijonov evrov, če pa bi vse ZD združili v devet ali deset regijskih centrov, bi bil letni prihranek samo zaradi manj vodilnih od pet do osem milijonov evrov, je mogoče izračunati na podlagi podatkov, navedenih v besedilu k zakonu.

Prihranek bi bil drugje

Veternik pravi, da o takih prihrankih na račun vodstvenega kadra dvomi, saj so direktorji ZD večinoma zdravnikov. Meni, da se ključni prihranki skrivajo v optimizaciji števila ljudi v administraciji ter prihrankih zaradi skupnega vodenja javnih naročil, adaptacij in investicij.

Prav tako pravi, da je pri načrtovanju dela zdravnikov, predvsem pa dežuranja, prednost, če je zavod večji, saj ima večji nabor kadrov.

Pa tudi finančno Veternik ni med šefi v zdravstvu, ki kar naprej tarnajo zaradi izgub: "Mi smo pozitivni tudi letos. Vedno smo uspešni. Vidite, tudi tu se vidi učinek naše racionalne organiziranosti."