Ljudje svojih pravic večinoma ne poznajo dobro oziroma ne poznajo institucije varuha človekovih pravic, je ob predstavitvi letnega poročila Varuha človekovih pravic RS dejala Zdenka Čebašek Travnik. Poudarja: "Opažamo, da je nekatere pobudnike strah dajati pritožbe. Dostikrat pa se obračajo na nas, ko je že prepozno."

Kot skupino, pri kateri se je stanje najbolj poslabšalo, izpostavlja revne: šteje jih za najbolj občutljivo in hkrati najmanj zavarovano skupino. Na prvem mestu med najbolj ranljivimi so po njeni oceni še vedno otroci. Tudi zato se zavzema za uveljavitev družinskega zakonika. V Sloveniji namreč, kot poudarja varuhinja, še vedno ni prepovedano telesno kaznovanje otrok.

"Ugotavljamo, da je nadzor pomanjkljiv, neučinkovit ali pa ne deluje," pravi v zvezi z nadzorom v državi. V glavnem se ta ocena nanaša na inšpekcijske službe. Pri sprejemanju zakonodaje pa se "preveč pogosto dogaja, da zakoni prihajajo v kolizijo s prej uveljavljenimi pravicami".

Letos so sicer za zdaj prejeli manj pobud kot v enakem obdobju lani, a to po mnenju varuhinje ne odraža stanja na področju človekovih pravic. Porast pobud je med drugim opaziti na področju otrokovih pravic in okoljske problematike.

Potrebovali dve leti za eno odločitev

Varuhinja je danes poročilo izročila tudi predsedniku državnega zbora, Pavlu Gantarju. Glede predstavitve letnega poročila v državnem zboru pravi: "Lahko bi rekli, da sta bili razpravi zadnjih dveh poročil korektni."

V praksi sicer zapleti na relaciji državljan - oblast niso redki. Med drugim je varuhinja denimo obravnavala primer občine iz SV dela Slovenije, ki je že leta 2009 pristojno ministrstvo zaprosila za vodovarstveno dovoljenje. Odgovora niso prejeli, zato je letos Čebašek Travnikova sama povprašala resor glede reševanja te zadeve in dobila precej aroganten odgovor, kot pravi sama. Dejali so ji, da bo primer obravnaval za to pristojen institut. Čebašek Travnikova se ob tem sprašuje, kako so lahko potrebovali kar dve leti za takšno odločitev.

Minister na poziv ni reagiral

Med številnimi podobnimi primeri pa posebej bode v oči zdravstveno zavarovanje otrok staršev, ki ne plačujejo prispevkov (upravičeni so le do nujnega zdravljenja). Varuhinja je ministrstvo za zdravje pod vodstvom Dorijana Marušiča že pred letom dni pozvala k spremembi dveh členov v zakonu, ki bi odpravila to težavo. Do danes se ni nič spremenilo, ugotavlja. Na ministrstvu za zdravje nameravajo sicer po zadnjih obljubah za nezavarovane poskrbeti z novo zakonodajo.