Izkušnja. “Ločitev je bila pika na i ... Včasih sem dobil kakšno delo, včasih niti za jesti ni bilo. Zdržati je treba bolj psihično kot fizično. Za jesti se že najde, pa če te dež zmoči, se tudi obleka posuši,” je svojo zgodbo za Žurnal24 predstavil brezdomec, ki nas je prosil, naj ga poimenujemo kar Kralj O'Tone Prvi, kot ga kličejo prijatelji. Dejal je, da je prosjačil le enkrat: “Vam povem, da moraš biti res pijan ali zadrogiran, da zdržiš tisto poniževanje. Ljudje so zlobni, pikri. Očitajo nekaj v tri krasne. To se je zadnji dve ali tri leta sicer spremenilo na bolje, ker revščina ni več tabutema.”

Bolje kot drugod v EU
Danes se v Sloveniji tudi uradno (s prireditvijo v državnem svetu) začenja evropsko leto boja proti revščini. Za različne dejavnosti in študije revščine bo država iz evropskih in nacionalnih sredstev namenila 240 tisoč evrov.

V Sloveniji je približno 250 tisoč ljudi, ki živijo pod pragom revščine. Vendar pa  naša država z nekaj več kot 12-odstotno stopnjo tveganja revščine, izmerjeno leta 2008, še vedno spada pod povprečje Evropske unije (kjer je stopnja revščine leta 2008 znašala 19 odstotkov). “Podatki kažejo, da sistem socialne zaščite svojo nalogo preprečevanja revščine opravlja relativno dobro. Če ne bi upoštevali socialnih transferjev, bi se stopnja tveganja revščine podvojila in bi znašala skoraj 23 odstotkov,” je ocenila državna sekretarka na ministrstvu za delo Anja Kopač Mrak.

Število prejemnikov rednih denarnih socialnih pomoči se je v primerjavi z lani precej povečalo; če je pomoč še januarja lani prejemalo 36.150 ljudi, je bilo prejšnji mesec takih že 47.600. V najslabšem položaju so še vedno brezposelni, starejše ženske in najemniki stanovanj, stopnja tveganja revščine pa je najnižja med zaposlenimi in samozaposlenimi.