Za srečanje smo se dogovorili še s tretjimi akterji v zgodbi, ki ponovno odmeva v medijih. Tako kot domačini obmejnih krajev s Hrvaško so policisti tisti, ki imajo najboljši vpogled v dogajanje v zvezi z begunsko problematiko. Njihovo delo na območju Posavja, natančneje v Dobovi in kraju Rigonce, ki trenutno veljata za središči, je povsem podrejeno omenjeni dejavnosti. Potem ko se je Hrvaška pridružila Schengnu in je bila 1. januarja 2023 mejna kontrola po 32 letih ukinjena, se ponovno dnevno srečujejo z ilegalnimi pribežniki, ki prečkajo ozemlje.
Čeprav je njihovo delo pomembno, v javnosti pogosto ni dovolj cenjeno. Več kot hvaležni pa so jim trenutno prebivalci Rigonc – kraja s približno 165 prebivalci Občine Brežice, ki za večino pribežnikov predstavlja vstopno točko v Slovenijo. Na vseh 232 kilometrih slovensko-hrvaške meje se na območju Rigonc, od Save do železniškega mostu v Rigoncah, tj. na vsega sedmih kilometrih meje, zgodi več kot 80 odstotkov migracij.
Če se v preteklosti domačini niso bili vajeni zaklepati, se je to v zadnjih letih spremenilo. Kljub izjemni masi ljudi (v devetih mesecih naj bi policisti PO Brežice obravnavali 9000 tujih državljanov, še dodatnih 9000 pa so jih obravnavali na mejnem prehodu Obrežje), ki vsakodnevno hodi skozi Rigonce, policisti do sedaj večjih kršitev niso zaznali. Občasno prihaja do manjših tatvin in vlomov. Drugače je v Ljubljani, zaradi česar so na Policiji pred kratkim organizirali novinarsko konferenco.
Z možmi v modrem smo se srečali na policijski postaji Dobova, ki je bila še nedolgo nazaj zadolžena za mejne zadeve, sedaj pa ima tu sedež Generalna policijska uprava. Njeno delovanje je trenutno podrejeno begunski problematiki. Postaja se nahaja na železniški postaji Dobova, ki je bila tisti dopoldan prazna, občasno je z nekajminutno zamudo prispel vlak, na kar so opozorili zvočni signali. Postaja ima na naše presenečenje več kot deset tirov, kar je za tako majhen kraj presenetljivo veliko. Razlog se skriva v tem, da imajo Slovenske železnice tu popravljalnico vlakov na prostem. Glede na "emšo" slovenskih vlakov, verjamemo, da je delavnica pogosto zasedena.
Po krajšem pogovoru na policijski postaji smo se odpravili na teren. Ko smo prestopili prag postaje, smo naleteli na za tisti čas edine obiskovalce, ki so čakali na vlak. Tega niso dočakali, dočakali pa so slovenske policiste, ki jih bodo odpeljali v Ljubljano. Trije obiskovalci so bili namreč prebivalci Maroka, torej protagonosti naše reportaže. Policisti so jih povprašali po dokumentih in državi, od koder prihajajo. Pri tem so imeli nekaj težav s komunikacijo, saj njihovi sogovorniki niso znali angleško. S pomočjo pantomime so nakazali, da so do doboške železniške postaje prišli peš iz Hrvaške.
Naprej pa smo se v spremstvu tiskovnega predstavnika PU Novo mesto – Robertom Percem odpeljali tudi mi. Naša prva postojanka se je nahajala na nasprotni strani policijske postaje; na tirih 13 in 14, ki edina nista pod napetostjo. V letih 2015 in 2016 je tu potekal delni registracijski center in zbirno mesto za migrante, ki so se z vlakom pripeljali iz Hrvaške.
Spominja se, da je bilo takrat celotno območje v krču, zato drugih varnostnih dogodkov skorajda niso beležili. "Kot da so bili vsi domačini pred televizijo in so spremljali, kaj se dogaja. Vse policijske enote razen ene dežurne so bile na terenu. Pridružil se nam je celo policijski orkester. Prisoten je bil strah, saj nismo vedeli, kaj nas čaka in tudi katere bolezni lahko s seboj prinesejo," (ne)varnostni vidik dela policistov na terenu izpostavi višji samostojni policijski inšpektor II.
Po njegovih besedah zaenkrat na tem območju dogajanje še lahko obvladujejo s silami, ki jih imajo na voljo. Najbolj sta obremenjeni policijski postaji Brežice in postaja za izravnalne ukrepe. Občasno jim na pomoč priskočijo tudi policisti iz drugih delov PU Novo mesto. To jim veliko pomeni, saj jim daje občutek, da v tem niso sami. "Generalno gledano nas ni dovolj, vseeno pa nas je dovolj, da lahko še obvladujemo situacijo. Dejstvo je, da se policisti staramo, podmladek pa ni tako številčen, kot bi želeli. Ko se bo država odločila, da naše delovanje ne zadošča, bodo sprejeli drugačne ukrepe," pojasni sogovornik.
Peljal nas je do nekdanjega sprejemnega centra Livarna, ki so ga postavili na območju bivše tovarne. Teren so prav za ta namen asfaltirali in postavili več šotorov. Tam so bili prisotni še vojska, Civilna zaščita, Rdeč križ in ostala humanitarna pomoč, kot so denimo Zdravniki brez meja. Če je osem let nazaj območje pokalo po šivih, je danes povsem zapuščeno. Črne lise na tleh so nakazovale, da ga domačini sedaj uporabljajo le za driftanje oziroma parkirišče svojih jeklenih konjičkov.
Policija stalno patruljira, zaradi česar se domačini počutijo varnejše. V času naših obiskov smo vselej srečali več policijskih enot, ki so krožile po naseljih. Pri delu si pomagajo s številnimi kamerami, ki so jih v soglasju z domačini postavili na več mestih po naselju. Zgolj v tistem jutru so prestregli približno 60 tujih državljanov, ki niso izpolnjevali pogojev za bivanje na območju Slovenije. K nekoliko nižjem številu je pripomogla hrvaška policijska enota, ki je nadzirala most čez Slovenijo. Tudi sicer sedaj pogosto izvajajo mešane policijske patrulje, ki delujejo predvsem na hrvaški strani.
Sogovornik omeni, da se je število migrantov s septembrom počasi začelo zmanjševati. Vendar pa enotno pravilo, kdaj, ob kakšnem vremenu in v kakih številkah migranti potujejo, ne obstaja. Policisti so zato k reševanju problematike pristopili z vsemi razpoložljivimi sredstvi. V Rigoncah smo najprej srečali policijsko konjeniško enoto, ki se je sprehajala po cesti in med polji. Pogled z višine policistom namreč omogoča lažje nadzorovanje terena. Bržkone se nad izbiro terena ne pritožujejo niti konji, ki jim je ta verjetno bolj pisan na kožo kot pa tisti na nogometnih tekmah v spremstvu bakel in pirotehničnih sredstev.
"Resnično je veliko za videti in prav nič ne zavidam domačinom, ki tu živijo. Premikamo se iz točke do točke, da nas opazijo in da pokrijemo čim širše območje," nam je dejal policist konjeniške enote Maribor, v kateri deluje šest policistov konjenikov. Z ljubljansko konjeniško enoto, ki ima petnajst članov, se izmenjujejo. V Posavju so prisotni približno trikrat tedensko. Ker se pribežniki konjev bojijo, se jim ponavadi ni treba podati v dir. "Pribežnike zaustavimo in pokličemo ostale patrulje, ki jih naložijo v kombije. Sedaj so že naučeni, da se ne upirajo. Več problemov imamo na nogometnih tekmah," pove policist konjenik.
Njegov stanovski kolega – vodnik službenega psa je nadziral območje pri kapelici, kjer so bila v bližini nepregledna koruzna polja. Da je tud njegov pasji pomočnik v stalni pripravljenosti, je potrdil z glasnim renčanjem, ko smo se sprehodili mimo njegove kletke. Svojemu vodniku zvesto pomaga pri iskanju pribežnikov. Pomoč policijskih štirinožcev je prišla bolj prav pred osmimi leti, ko so se migranti še skrivali.
"Od migrantov klicev ne prejmemo, morda smo prejeli enega, ko se je posameznik zgubil. V resnici komaj čakajo na nas, saj vedo, da jih bomo odpeljali naprej. Večina posameznikov zato v postopkih sodeluje miroljubno. Tu in tam imamo težave z vozniki pribežnikov, ki divje vozijo in bežijo pred policisti. V Ljubljani je nekdo povzročil celo hudo prometno nesrečo. Več jih je na območju PU Novo mesto še vedno na begu," razlaga Perc.
Ob spomeniku padlim v vojni za Slovenijo v Rigoncah je bila parkirana tudi mobilna policijska postaja, ki se predvsem zaradi občutka varnosti domačinov seli po različnih delih kraja in nadzoruje dogajanje. Ob njej je stal policist PP Brežice. Povedal nam je, da pogreša delo pred začetkom ukvarjanja pretežno z begunsko problematiko, "a narava dela je taka, da se moramo prilagoditi situaciji na terenu". Na ta račun pa morda pade kakšna kazen manj ... Ob tem pohvali tudi sodelovanje z domačini, ki jim njihova prisotnost veliko pomeni.
dezurni@styria-media.si
Kakšen pomen ima vse skupaj? Manj bi stalo, da ji pričakate kar z avtobusi in odpeljete v gostoljubno Slovenijo. Pa …
Bil sem na dopustu ob Kolpi .Ribe so slabo prijemale zaradi vročine je pa bilo pivo hladno in sem preživel …
Policaji imate srečo da nisem jaz na meji ker bi vas klical 10 x na dan po vsakega Alaha posebej!