Zakon pravi, da mora proti glasovati vsaj petina volivnih upravičencev (to je okrog 344 tisoč), sicer je zakon potrjen. To pomeni, da morajo nasprotniki zakona zagotoviti najmanj 344 tisoč glasov proti, hkrati pa še več glasov proti kot za, v nasprotnem primeru zakon obvelja. 

Foto: zurnal24.si Kvorum referendum 1. Je abstinenca enaka glasu za? 

Ne. Če ni dovolj glasov proti, pa res ni pomembno, koliko jih je za. Teoretično bi lahko proti na referendumu glasovalo več kot tristo tisoč volivcev in niti eden za, pa bi bil zakon kljub temu potrjen. Ko je enkrat kvorum dosežen, pa je pomembno število glasov za. 

2. Je abstinenca enaka glasu proti? 

Ne. Če ni dovolj glasov proti, zakon obvelja, prav tako, če je dosežen kvorum in je več glasov za kot proti. 

Foto: zurnal24.si Kvorum

3. Ali je že kdaj bil izveden referendum, pri katerem je veljal kvorum? 

Da in ravno zaradi kvoruma je padel. Na referendumu o arhivih aprila 2014 je bilo proti 67 odstotkov volivcev, kar pomeni, da bi zakon moral pasti, a je bilo glasov proti premalo, da bi izpolnili 20-odstotni kvorum, bilo jih ni niti za osem odstotkov vseh volilnih upravičencev. 

4. Kako je bilo na referendumu o družinskem zakoniku?

Primerjava z referendumom o družinskem zakoniku je precej sveža in tudi po vsebini najbolj primerna. Proti je glasovalo 280 tisoč ljudi. Če bi bil referendum danes, družinski zakonik ne bi padel, saj bi za to zmanjkalo kakšnih 65 tisoč glasov proti.  Foto: zurnal24.si Kvorum

5. Bi sploh kdaj na referendumu izpolnili kvorum? 

Da. Na referendumih v času Pahorjeve vlade junija 2011 so ljudje s skoraj tričetrinsko večino zavrnili zakon o delu na črno, pokojninsko reformo in arhivski zakon, v vseh primerih bi bil izpolnjen kvorum. Tudi pri zavrnitvi malega dela bi bil kvorum izpolnjen, enako pri referendumu o arbitražnem sporazumu, a je bilo v tem primeru več glasov za kot proti.

dezurni@zurnal24.si