"Kampanja prvega tedna je z vidika včerajšnje Demosove proslave dobila dimenzijo odločanja o tipu politike, ki naj prevlada," ocenjuje prvak Zares Gregor Golobič. "Blokada je enostavnejša od reševanja problemov," pravi Golobič.
Pri tem dodaja, da imamo v Sloveniji opravka z dvema tipoma politike. Prva, ki je včeraj organizirala proslavo, ni pripravljena niti za interese države mimo strankarskih interesov, in pa druga, ki ji pripada danes vladajoča opcija, ki se je strankarskim interesom pripravljena odpovedati zaradi interesov države. To je danes vladajoča politika pokazala tudi v času plebiscita. Čeprav ga je prvi predlagal Viktor Žakelj, ga je leta 1990 Demos zavrnil in predlagal nekaj tednov kasneje svojega. Danes je z arbitražnim sporazumom s tega vidika enako: "Gre za to, da predlagatelj ni pravi." S tega vidika ocenjuje, da niti plebiscit, če bi bila Demosova opcija v opoziciji, ne bi uspel.
"Če zavrnemo referendum, naredimo uslugo Hrvaški"
Premier Borut Pahor je v državnem zboru odgovarjal na poslanska vprašanja. Jakob Presečnik (SLS) je premierja vprašal, na podlagi katerih informacij slovenski javnosti v primeru zavrnitve arbitražnega sporazuma na referendumu žuga z mednarodno izolacijo Slovenije in ogrožanjem miru in stabilnosti v JV Evropi. Pahor je odgovoril, da je kot premier pripravljen opozoriti na posledice, njegov politični stil pa ni, da bi grozil. "Med narodoma moramo rešiti gnojno rano, da se posvetimo blaginji. Mednarodna skupnost je pomagala Sloveniji, če referendum zavrnemo, naredimo uslugo Hrvaški, znašli se bomo v položaju osamitve," je ponovil premier.
"Ali bomo blokirali Hrvaško, če na referendumu arbitražni sporazum pade," je Presečnika vprašal Pahor. "Nasprotniki sporazuma ustreznejše rešitve problema od arbitražnega sporazuma doslej še niso ponudili," pravi Pahor.
Poslanec SDS Zvonko Černač je Pahorja spraševal, kakšna zagotovila, da bo imela Slovenija stik z odprtim morjem, o katerih je minuli teden govoril v Polemiki, ima. Premier je pojasnil, da je hrvaška premierka Jadranka Kosor v Ljubljani pristala na Rehnov drugi predlog, ki v točki 3b določa stik Slovenije z odprtim morjem. Z določitvijo meje profitira tako Slovenija, kot Hrvaška, pravi Pahor. "Vprašanje naše suverenosti na morju nima nobene cene," je dejal Černač, ki je prepričan, da je bil Pahor vnaprej seznanjen s hrvaško ločeno izjavo.
Določitev meje z eno razsodbo
Pahor je odgovarjal tudi na poslansko vprašanje Antona Anderliča (LDS), ki je premierja vprašal, ali drži, da bo arbitraža najprej odločila o meji na kopnem in morju ter šele nato določila stik Slovenije z odprtim morjem. Zanimalo ga je tudi, ali drži, da je pravna stroka razdeljena oziroma da je večina mednarodno pravnih strokovnjakov proti sporazumu.
Pahor je pojasnil, da bo arbitražno sodišče mejo na kopnem in morju ter stik z odprtim morjem določilo z eno in ne tremi razsodbami. Pri tem bo upoštevalo mednarodno pravo in načelo pravičnosti. Glede domnevne neenotnosti pravne stroke pa je Pahor zatrdil, da velik del mednarodnopravnih strokovnjakov stoji za sporazumom.
''Arbitraža ne more dati manj''
"Državljani na referendumu ne bodo določali meje, ampak to, kdo naj o reševanju meje odloči," pravi Aleš Zalar (LDS). Za Zalarja je pomembno predvsem, da bo imela Slovenija možnost vpliva na izbiro arbitrov.
Enostranska dejanja, ki jih je izvajala Hrvaška, ne bodo imela nobene teže, Hrvaška pa bo morala, če bo sporazum potrjen, odstopiti od svojih prejudicev. Stališče LDS je bilo, da je vsak spor najbolje reševati bilateralno, če je to mogoče, pravi Zalar. "Žal Hrvaška ni pristala na mediacijo. Arbitraža zagotavlja rešitev in ne zapira vrat dogovarjanja med obema stranema, tudi s pomočjo mediacije."
Mojca Drčar Murko se je odzvala na opozorilo Slovenskega panevropskega gibanja, da bo odločitev arbitrov dokončna in pritožbe nanje ni. "To je smisel arbitraže," pravi Drčar Murkova, ki opozarja, da sta državi denimo leta 1999 zavrnili nezavezujoče mnenje Williama Perryja. Blejska izjava Janše in Sanaderja, ki nas je peljala na mednarodno sodišče, pa je bila za nas manj ugodna.
"Če se dva mejaša o meji ne moreta sporazumeti, se sporazumeta ali pa gresta na sodišče. Ta arbitraža pravzaprav ni drugega kot sodišče," ocenjuje Bojko Bučar. Arbitraža nam po njegovem "ne more dati manj, kot imamo zdaj. Kaj pa imamo zdaj?" Bučar ocenjuje, da nespornih pravic, kot jih ocenjujejo nekateri, ne moremo izgubiti.
"Odkrito vam povem, da razmišljam, da bi stavbo, v kateri je NPU, zdaj odkupili. Samo če jo bomo odkupili, sem pripravljen znova sodelovati z gospodom Pogačnikom," je polemike o najemu stavbe NPU komentiral Pahor.
Komu bo zameril Pahor?
Premier je v intervjuju za časnik Finance dejal, da nikakor ne bo zameril ljudem, če bodo na referendumu zavrnili arbitražni sporazum. "Bom pa zameril tistim, ki jih nagovarjajo k temu, tistim, ki vedo, kaj je res in kakšni so argumenti za arbitražni sporazum, a zaradi političnega preračunavanja ljudi nagovarjajo proti njemu," je dejal Pahor.
V nadaljevanju intervjuja premier zatrdi, da na svoj največji projekt ne bo vezal vprašanja zaupnice. "Referendum je, da se ljudje odločijo o nekem konkretnem vprašanju. Če naredite iz referenduma glasovanje o vladi, potem ljudje niso povedali, kaj si mislijo o rešitvi spora s Hrvaško, temveč kaj si mislijo o vladi," dodaja.
Borut PahorMi smo rešili Slovenijo pred osamitvijo!
Morebiten odstop
Premier v primeru padca referenduma napoveduje vrh slovenske politike, kjer bi proučili položaj, morebitni odstop s premierskega stolčka pa opiše diplomatsko: "Če bi ocenil, da bo nastopila tako velika osamitev Slovenije v mednarodni skupnosti, ki bo imela gospodarske in socialne posledice, in da tem okoliščinam nisem kos, bi odstopil, da bi znova rešil Slovenijo."