Internet ali naprave z dostopom do njega uporabljajo vedno mlajši, zato lahko v bodoče poraste število primerov spletnih zlorab otrok. O tem otroci pogosto ne spregovorijo, iz strahu ali sramu. Zato je pomembno, da imajo starši nek uvid v to, kar njihovi otroci počnejo na spletu, svetuje vodja oddelka za mladoletniško kriminaliteto Robert Tekavec.
Na Fakulteti za družbene vede je potekal deveti posvet na temo zlorab otrok na internetu. Posveta se je udeležilo več kot 250 slušateljev iz vrst policije, tožilstev, sodišč, socialnih služb, nevladnih organizacij, šolstva in industrije.
Jeffrey DeMarco, vodja raziskav pri Crime&Justice skupini pri britanskem inštitutu za raziskave NatCen, je v svojem nastopu opozoril, da mladi preživijo vedno več časa na spletu, nenadzorovani, ter da "tudi če so doma, zaprti v svoji sobi, lahko zaidejo v težave". Tudi on je poudaril pomen starševskega vpogleda v to, kaj počnejo na internetu. Ob tem je dodal, da "internet je OK, tudi tehnologija je OK, a do določene mere".
Opomnil je na pomen zgleda odraslih, saj prav starši pogosto na internetu počnejo marsikaj, kar kasneje otroke zavede v težave, ko jih posnemajo. Ob tem je izpostavil objavljanje fotografij ali razkrivanje veliko osebnih podatkov na družbenih omrežjih.
Da ni rešitev otrokom vse prepovedati, se je strinjal tudi vodja oddelka za mladoletniško kriminaliteto pri upravi kriminalistične policije Tekavec.
Le v desetini primerov zlorab pride do prijave
Gordana Buljan Flander s Poliklinike za zaščito otrok in mladih mesta Zagreb, javne ustanove, kjer se celovito ukvarjajo z otroki, žrtvami zlorab, je nanizala nekaj statistik. Le v desetini vseh primerov zlorab pride do prijave. Skoraj polovica hrvaških mladostnikov je v raziskavi navedla, da so preko interneta prejemali seksualno izrazite vsebine, sexting je že preizkusilo 40 odstotkov starih med 15 in 20 let, 14 odstotkov žrtev zlorab pa je navedlo, da so storilci uporabljali digitalne naprave za olajšanje spolnih zlorab.
Opozorila je na krhkost otrok in mladostnikov kot žrtev spolnih kaznivih dejanj. Zaradi tega je izjemnega pomena, kako starši, strokovni delavci, pa tudi policija ali zaposleni v pravosodnem sistemu komunicirajo z njimi v primeru preiskave domnevnih spolnih zlorab.
Kako ukrepati v primeru incidenta?
Nekaj praktičnih nasvetov za starše, kako ravnati, če se otrok zaplete v spletni incident, pa je predstavil Marko Puschner s točke ozaveščanja o varni rabi interneta in mobilnih naprav Safe.si. Prvo pravilo za starše v primeru, da se otroku zgodi nek "internetni incident", pa naj gre za primer ustrahovanja ali žaljenja na spletu, za sexting, širjenje seksualnih vsebin, izsiljevanje, grožnje, grooming ali trolanje na spletu, je, da otroka ne kaznujejo, obtožujejo ali nanj kričijo, sicer se staršem nikoli več ne bo zaupal.
Pomembno je otroku nuditi pomoč, a tudi hitro ukrepati, poskrbeti za zavarovanje morebitnih dokazov v primeru kaznivih dejanj, ter predvsem poiskati pomoč, naj bo to šola, nevladna organizacija ali policija. Šole so po njegovih besedah zelo pomembne, so tisto okolje, kjer lahko otroci in starši dobijo veliko nasvetov, kako ukrepati.
"Ko je stvar enkrat na internetu, je ne moremo dobiti nazaj," pa je Puschner opomnil glede objavljanja kakršnih koli vsebin na spletu. Blaženje posledic internetnega incidenta je po njegovih besedah lahko zelo dolgotrajno. "To je razlika med fizičnim svetom in internetom. Če imaš težave na internetu, za to ve cel svet. Danes pa se večina incidentov dogaja prav na družbenih omrežjih in aplikacijah za komuniciranje," je izpostavil.
Povečalo se je število primerov
V centru za varnejši internet Safe.si so lani prejeli kar trikratno povečanje števila prijav posnetkov spolnih zlorab otrok in več kot šestkratno povečanje števila primerov, pri katerih so potrdili, da so nezakoniti in so prijave posredovali policiji, je danes izpostavil Andrej Motl s centra. Na vprašanje, kaj je in kaj ni kaznivo dejanje na spletu, je odgovoril s primerom: Če mladoletnica fantu preko spleta pošlje svojo golo fotografijo, v tem ni kaznivega dejanja. Če pa to fotografijo po spletu začne deliti nekdo tretji, pa je to že lahko kaznivo dejanje prikazovanja, izdelave, posesti in posredovanja pornografskega gradiva.
Organizatorji današnjega posveta so prijavna točka Spletno oko, Center za varnejši internet Slovenije, uprava kriminalistične policije in Združenje za informatiko in telekomunikacije pri GZS.