SDS še ne razkriva, kako bodo razbremenili srednji razred in koga bodo zato bolj obdavčili.

Morebitni bodoči finančni minister Andrej Šircelj je v nedeljskem Pop klubu napovedal, da SDS pripravlja davčno razbremenitev srednjega razreda, in sicer tistih, ki zaslužijo povprečno plačo ali največ njen trikratni znesek. To pomeni, da bi davke zmanjšali za vse, ki zaslužijo od 1.500 do 4.500 evrov bruto oziroma od 1.000 do 2.400 evrov neto (brez vzdrževanih družinskih članov).

Šircelj nas je za podrobnejša pojasnila preusmeril na službo za odnose z javnostmi stranke SDS; tam so nam povedali, da bodo podrobnosti predstavili v kratkem, o spremembah pa razmišljajo zato, ker ljudje s plačo, ki je blizu povprečne, zelo hitro padejo v najvišjo, 41-odstotno obdavčitev.

Zvišanje, ne znižanje!

“Kdorkoli bo v volilnem času obljubljal, da je mogoče na davčnem področju doseči nekaj, kar bi pomenilo obrat za slovenski razvoj, je to bolj lovljenje političnih točk,” meni ekonomist Bogomir Kovač. “Glede na javnofinančno situacijo je znižanje davkov nekoliko neodgovorno, kvečjemu bi lahko bilo vprašanje, ali katere povišati,” pa je prepričan ekonomist Aleksandar Kešeljević. Ocenjuje, da bi morali najprej znižali izdatke, a je to “občutljivo, saj jemlje pravice in zahteva politično stabilnost, ki je ni”. Tako pravi, da je “zviševanje davkov politično lažje izvedljivo, a je problem, ker vpliva na konkurenčnost”.

Foto: Žurnal24 dohodnina Kje bi vzeli, če bi dali

“Ni nujno, da se obremenitev pri dohodnini le prerazporedi. Nekaj manevrskega prostora je tudi pri drugih davkih. Malo večje rezerve so le pri DDV. A to bi bil ukrep v skrajni sili, ker takoj zmanjšujemo konkurenčnost gospodarstva, a bi se dvig možno poznal pri davčnih prihodkih,” opozarja Kovač.

Tudi Kešeljević meni, da je dvig DDV politično sicer dokaj lahko izvedljiv in razmeroma nevtralen ukrep, a je njegova težava ta, da prizadene tiste, ki sorazmerno velik del svojega dohodka namenjajo potrošnji, torej dohodkovno najšibkejše, ki ne varčujejo. Preostali davki, kakršen je davek na premoženje, so po Kovačevem mnenju politično težavni, hkrati pa ni mogoče pričakovati velikega izkupička. “Veliko prahu za malo učinka,” poudarja Kovač in dodaja, da bi jih bilo treba kljub temu urediti.

Nas so pa kritizirali

Na ministrstvu za finance so spomnili, da so spremembo dohodninske lestvice predlagali že poleti 2009, a so bili Križaničevi predlogi “takrat deležni velike kritike, čeprav so rešitve šle v smer, ki jo zdaj zagovarjajo tako opozicija kot določeni predstavniki koalicije”. Nameravali so dvigniti splošno olajšavo in uvesti dva dodatna dohodninska razreda s 45- in 50-odstotno obdavčitvijo. Pri plači 2.800 evrov bruto bi bili skoraj na istem, zaposleni z deset tisoč evri bruto na mesec pa bi vsak mesec plačali dobrih 400 evrov dohodnine več.