Opomba: Neokusne šale je predlagal splet.

1. Potratni biodizel

Da smo bolj papeški od papeža, velja tudi pri biodizlu. Tako v EU kot v Sloveniji so predpisani minimalni odstotki biodizla, dodani gorivu za dizelske motorje, a v Sloveniji precej višje kot v EU. Pa je biodizel ekološko smotrna rešitev? Ideja je v tem, da ne kurimo fosilnih goriv in s tem ne prispevamo k segrevanju ozračja. V resnici pa biogoriva škodijo motorjem in za isto energijo oddajo več CO2 kot fosilna goriva, najbolj neprijetno pa je, da zahteva pridelava biodizla veliko energije in veliko površin. S tem ko je Slovenija predpisala večji odstotek biodizla kot EU, še bolj škodi okolju kot EU. Brez zamere, a včasih imaš občutek, da bi nekateri zgrešili tla, če bi vrgli kamen dol.

Foto: Profimedia sončna elektrarna

2. Sončne elektrarne v senci

Vsako subvencionirano pridobivanje energije pomeni, da vsi državljani plačujemo graditelju še ne dovolj ekonomsko učinkovit energetski vir. Ideja je v podpiranju novih tehnologij, ki bodo slej ko prej učinkovite. Ko pa pogledamo dejanske sončne strehe, jih najdemo na zahodni, celo na severni strani, v senci za drevesom itd. Najbolj možgane vrtajoče pa so sončne elektrarne na kmetijski površini, ki jih pogosto in na veliko propagirajo kot veliki dosežek.

Malo preračunajmo: na Slovenca pride približno 100m x 100m površine. To je 10-krat manj, torej 8 arov, ali dvakrat manj kot povprečje EU kmetijskega zemljišča. Sončne strehe v idealni legi ja, vse ostalo, zlasti na kmetijskih površinah pa je ekološko kontraproduktivno. Na skalnati površini ali v puščavi so sončne elektrarne smotrne na tleh, na kmetijskih in zelenih površinah v Sloveniji pa je tako početje eklatanten primer škodovanja okolja v imenu varovanja okolja. Drži, nekateri ljudje so čedalje bolj koristni, čedalje dlje obstajajo.

3. Kremiranje kot ekoodhod

Pogosto slišimo, da je kremiranje najbolj ekološki način pogreba. Pri običajnem ali celo zelenem pokopu brez kremacije pa prihranimo 250 kg CO2, nekaj tankov goriva in ni strupenih plinov in karcinogenih saj s težkimi kovinami. Prvi izračun, po katerem je bilo bolj ekološko kremirati, je temeljil na oceni gradnje in dolgoletnega vzdrževanja groba, recimo košnje trave, kjer vsaka košnja potroši nekaj goriva.

Po prvih argumentih, da so sveče eden večjih škodljivcev okolju (letno na slovenskih grobovih pokurimo toliko fosilnih goriv iz sveč kot en stalno vozeč velik tovornjak), so izumili argument, da kosilnica na grobu (v stoletjih občasne košnje) pokuri omenjenih 250 kg CO2. Nekateri argumenti so narejeni 1. aprila.

Foto: Anže Petkovšek Električni avto

4. E-avti in dejanski prihranki

Električna vozila naj bi bila bistveno bolj ekološko ugodna kot na fosilna goriva, zato bodo slednja v EU do leta 2035 prepovedali, v Sloveniji celo leta 2030 ali 2028. Starejše študije kažejo, da se električni avto bolje obnese glede okolja nekje po 20.000 km iz trajnostnih virov in po 120.000 km, če dela elektrarna na premog. Novejše študije pa kažejo, da so pozabili upoštevati nekaj dejavnikov kot obnovo oz. odpravo baterij in probleme težkih kovin.

V seštevku nekaj 10 let, kjer je upoštevana še prenova električnega omrežja, je ekološki učinek električnih avtomobilov globalno gledano nekaj skoraj zanemarljivega, šele potem se bo začela uveljavljati vrsta prednosti. Na cestah in v mestu pa bo učinek takoj in velik. A vseeno je ekološko škodljivo tako hiteti s prepovedjo fosilnih goriv, še posebej v času vojne v Ukrajini. Zapiranje elektrarn na premog ali hitri vlaki, ki bi tranzitni promet umaknili s cest, bi bili bistveno bolj učinkoviti ukrepi. Kaznovati posameznike s strokovno ne dovolj utemeljenimi populističnimi ukrepi pa je politično lažje speljati kot prvi hitri vlak v Sloveniji, kjer bi morali pokazati še nekaj strokovnega in organizacijskega znanja. Politiki se imajo za pametne in lepe, kar predvsem kaže na njihov smisel za humor.

Ker vsakih 10 odstotkov večje hitrosti nad 130 km/h (oz. 100 km/h) prinesejo 10 odstotkov dodatnih izpustov, bi bilo tudi daleč bolj učinkovito od (pre)hitrega uvajanja električnih avtomobilov povečati kazni za prehitre vožnje, a so jih v prejšnji vladi celo znižali. Da ne bo pomote – električni in hibridni avtomobili so smotrni in velik dosežek, a politično nasilno in prehitro uvajanje "velikih strategij" je vedno na račun individualnega potrošnika, na škodo stroke in običajno tudi okolja. Slon pač ne razume, kako človeški nagec diha skozi tisto.

Foto: Žurnal24 evropski bizon, zober

5. Zaščita redkih živali, da jih prepoveš

Pred nekaj meseci smo sprejeli zakon kljub nasprotovanju kmetov in avtorja članka, po katerem privatni živalski vrtovi ne smejo imeti redkih divjih živali. Vse opozarjanje, da je to katastrofa za divje živali, ki jih je le še štiri odstotke od vseh sesalcev, ni nič zaleglo in v Sloveniji bo zaradi tega preminilo kar nekaj zanimivih divjih živali. Skoraj 50 vrst živali je preživelo le zato, ker je bilo nekaj osebkov v vrtovih, državnih ali privatnih. Recimo evropski bizoni v divjini so izumrli v prejšnjem stoletju, a jih je bilo okoli 50 v živalskih vrtovih, eden tudi v ljubljanskem. Mnogo držav je bizone uvedlo nazaj, Slovenija še mečka, a to ni glavna poanta. Šokantno je, da so predlog podprli politiki in nekatera združenja, ki naj bi skrbela za živali. Bog je osmi dan ustvari ljudi, a takrat je bil očitno že malce utrujen.+

6. Avtoceste in svizec

V državnem svetu smo med drugim slišali, da so avtoceste poteze za varovanje okolja, da gre za "zelene" ceste, ker se z zmanjšanjem ovinkov zmanjša potrošnja goriva in onesnaževanje. In potem je svizec zavil čokolado za lahkoverne, kajti kot napisano, vsakih 10 km/h več nad 100 km/h pomeni 10 odstotkov več onesnaževanja. Poleg tega nova avtocesta nadomesti zelene površine in bistveno poveča segrevanje ozračja. Izračun pokaže, da 100 km nove avtoceste tako poveča segrevanje ozračja, da bi morala za kompenzacijo zmanjšati porabo elektrike v domovih za kakšnih 15 odstotkov. Noro, kajne?

Izračuni pa ne lažejo. Kot pri električnih avtomobilih pa imajo avtoceste vrsto pozitivnih učinkov, poleg omenjenih negativnih. Zato je potrebno skrbno pretehtati pluse in minuse. Po kilometru avtocest ali po kvadratnem metru veletrgovin pa smo že sedaj med prvimi na svetu in še kar naprej neodgovorno pozidavamo mestne zelenice in režemo stoletja stara drevesa, gradimo nove in nove nepotrebne stavbe in uničujemo naravo.

Foto: Saša Despot Vožnja po avtocesti

Breme je naše, od posameznikov

Za okolje v resnici skrbimo predvsem mi, normalni državljani, medtem ko jo vodilni pogosto lahkotno uničujejo. A če nas bo veliko za glas razuma in varovanja okolja, bomo obdržali prečudovit naravni, rastlinski in življenjski svet v Sloveniji.

Če pa nič drugega ne pomaga, lahko ohladimo ozračje tako, da Fahrenheite spremenimo v Celzije.

Profesor doktor Matjaž Gams je vodja Odseka za inteligentne sisteme na Inštitutu Jožef Stefan. Ukvarja se predvsem z umetno inteligenco in kognitivnimi znanostmi, je državni svetnik, član številnih domačih in tujih društev ter programskih odborov. Avtor izraža svoje mnenje.