Na sedežu letalske policijske enote na Brniku so se poslovili od policijskega helikopterja, ki je 42 let služil policiji. Helikopter bo svoje mesto našel v Parku vojaške zgodovine Pivka, kjer bo kot del zbirke Muzeja slovenske policije razstavljen kot eksponat. Podobna usoda je novembra lani doletela policijski čoln P-111.
Policijski helikopter se je uporabljal predvsem za prevoz ljudi in opreme, desantiranje specialnih in posebnih enot iz helikopterja, reševanje v gorah, izvajanje helikopterske nujne medicinske pomoči in druga zahtevnejša operativna dela.
Zaposleni v letalski policijski enoti so se od helikopterja poslovili s posebnim spominskim zapisom.
S svojim značilnim bobnečim zvokom je bil slovenski "Huey" sinonim za reševanje življenj *
Zvoku, ki prerašča v bobnenje, so ameriški vojaki že pol stoletja nazaj, v času vietnamske vojne, rekli "zvok svobode". Njegov prepoznavni zvok je pomenil rešitev, odhod, evakuacijo z bojišča, pobeg s polja gotove smrti. Pol stoletja zatem enak zvok pomeni enako odrešitev. Rešitev ponesrečenega planinca sredi Julijskih Alp, urgentni prevoz novorojenčka ali pa transport poškodovanega v prometni nesreči. Ta zvok predstavlja znani, takoj prepoznavni ropot, mlatenje dvokrake helikopterske lopate, ki pomeni samo eno: prihod helikopterja Bell-212. Kot kaže, so nekateri stroji vendarle posebni. Zaznamujejo trenutek ali pa kar nekaj desetletij. Rešujejo življenja in pomagajo napisati zgodbo o takih trenutkih in takem stroju, kot je S5-HPB ali tudi "Sierra Five, Hotel Papa Bravo".
*Opomba: Huey je vzdevek znanega ameriškega vojaškega helikopterja Bell UH-1 Iroquois.
Helikopter je bil sprva namenjen kot podporno sredstvo policijskim nalogam, a je ob tem prihajalo do novih pobud in potreb. Tako se ga je začelo uporabljati tudi v gospodarstvu, predvsem za transport vseh vrst tovora, kjer koli, kadar koli in kamor koli.
Podobno je bilo z reševanjem. Začelo se je z gorskim reševanjem, nadaljevalo pa z medbolnišničnimi prevozi, helikoptersko nujno medicinsko pomočjo, izobraževanjem in usposabljanjem ter razvojem najzahtevnejših novih tehnik stenskega reševanja. Pri vsem tem so imeli ključno vlogo ljudje in tehnika ter zaupanje prvih v drugo. Sem spada tudi šolanje in usposabljanje posadk ter tehničnega osebja oziroma celotne tehnično-podporne ekipe, tako v hangarju kot na terenu.
V vseh teh letih je helikopter doživel številne modifikacije. Zamenjal je pet barvnih shem, leta 2005 je bil generalno obnovljen ter posodobljen, imel pa je tudi opremo za izvajanje operativnih nalog ponoči z uporabo očal za nočno letenje.
Helikopter je brez težav peljal 12 oseb in še 2 pilota. Z njim so prevažali material za obnovo in izgradnjo in oskrbo planinskih postojank. "Z gotovostjo lahko zatrdimo, da brez tega helikopterja ne bi bilo planinskih koč na Kredarici, Vogarju, Stolu, Krnu, Doliču, Prehodavcih, Sedmerih jezerih in še nekaterih. Poleg tega je bil uporabljen tudi pri postavljanju in razstavljanju radijskih in televizijskih pretvornikov in oddajnikov ter pri gradnji tovornih žičnic," poudarja Policija.
AB 212 je aktivno sodeloval tudi med osamosvojitveno vojno, začenši 12. junija 1991, ko je bila na vrhu Triglava dvignjena slovenska zastava. Helikopter je bil pravočasno odstranjen na skrivno lokacijo, saj je bil hangar Letalske policijske enote med bombardiranjem letališča Brnik poškodovan.
Rešil največ življenj
Helikopter AB 212 je, primerjalno z drugimi helikopterji v Evropi, med tistimi, ki so rešili največ življenj. Od leta 1980 ni bilo zahtevne reševalne akcije, kjer ne bi sodeloval, pa naj je šlo za nesrečo celotne nemške družine, ki se je s športnim letalom zaletela v severno triglavsko steno, ali pa tragični dogodek med usposabljanjem gorskih reševalcev na Okrešlju, v katerem je umrlo pet izkušenih gorskih reševalcev.
AB-212 se lahko pohvali z neizmerljivim številom rešenih življenj v gorah ali kje drugje ter prepeljanih novorojenčkov. "Poznamo tudi posebne zgodbe, ko je posadka z njim v dolino pripeljala bika, ki ga je na Vrtaški planini pičila kača, ali pa z grebena Košute v dolino prepeljala več kot sto od strele ubitih ovc," so zapisali.
Bravo je bil tudi "šolska klop" in odličen trener številnim pilotom, ki so z levega sedeža nabirali ure, se učili od vrhunskih starejših kolegov kapitanov inštruktorjev ter potem svojo kariero nadaljevali na drugih modelih.