"Slovenija  bo storila vse, da iz Venezuele čim prej pripelje 55 oseb slovenskega porekla, ki so za to zaprosile," je sredi septembra v državnem zboru zagotavljal minister za zunanje zadeve Miro Cerar in poudaril, da je repatriacija iz Venezuele prioriteta vlade.

Postopek se še vedno ni začel

Prve prošnje iz Venezuele je vlada prejela aprila letos, delovni načrt repatriacije pa začela pripravljati avgusta. 30-dnevni rok, ki ga je dobila delovna skupina pod vodstvom urada za Slovence v zamejstvu, da pripravi vse potrebno za repatriacijo, je potekel. Kdaj bodo v Slovenijo prišli prvi prosilci slovenskega rodu, ki tam živijo v velikem pomanjkanju, ni znano še danes. 

"Točenega datuma, kdaj bodo v Slovenijo prispele prvi posamezniki s statusom repatriirane osebe iz povsem objektivnih razlogov ni mogoče napovedati. Vsako prošnjo se obravnava individualno in za vsakega posameznika/družino se išče najboljšo rešitev, kako izvesti prevoz iz Venezuele, da ne bi ogrozili njihove varnosti in kje ter kako jih namestiti v Sloveniji, da bodo dani pogoji za njihovo integracijo v slovensko družbo. Z vsakim prosilcem komuniciramo individualno," pravijo na Uradu za Slovence po svetu, ki ga vodi Peter Česnik.

"Upamo, da razumete, da da podrobnih informacij o poteku repatriacije ali celo individualnih zgodbah ne moremo dajati zavoljo osebne varnosti, varovanja zasebnosti repatriiranih oseb in nacionalne varnosti Republike Slovenije," pravijo na Uradu za Slovence po svetu. 

Slovence v Venezueli prosijo potrpežljivosti

V Venezueli živi med 500 in 600 Slovencev, za repatriacijo jih je doslej zaprosilo 55. Prosilci so nedavno prejeli pismo Urada za Slovence po svetu v katerem jih prosijo za potrpežljivost ter navajajo številne še nerešene dileme, zaradi česar naj bi se med prosilci razširila bojazen, da Slovenija zanje rešitve ne bo našla. 

"Za številna ključna vprašanja so rešitve že najdene, a bi bilo popolnoma neprimerno in celo nevarno, če bi v tej fazi o njih javno govorili. Kjer enoznačnih rešitev še ni, se intenzivno išče najboljše možnosti," na naše vprašanje, kako to, da pol leta po vložitvi prošenj še niso rešena ključna vprašanja, kot prevoz in bivanje prosilcev, odgovarjajo na Uradu za Slovence po svetu.

"Informacije v javnosti upočasnijo repatriacijo"

"Slovenija ni prva evropska država, ki izvaja repatriacijo. Vse države, ki so prošnje za repatriacijo prejele pred nami in posledično repatriacijo že prej izvedle, imajo eno skupno značilnost – repatriacija je potekala v popolni tajnosti in javnost zanjo sploh ni izvedela. V Sloveniji smo se s ciljem transparentnosti odločili za drugačno pot. Kar pa posledično pomeni tudi, da vsakič ko v javnost pricurlja kakšna občutljiva informacija, to repatriacijo upočasni," še dodajajo na Uradu za Slovence po svetu.