S tem je presegla dosedanji rekord 69,3 milijarde evrov, ki jih je dala v obtok po šoku svetovnih finančnih trgov zaradi terorističnih napadov v ZDA 11. septembra 2001. Po navedbah ECB je pomoč sprejelo 49 bank.

ECB je v svojem mesečnem biltenu napovedala, da bo opazovala vse vire pretresov trga, s čimer je namignila na težave na ameriškem trgu hipotekarnih kreditov. "Na srednji oziroma dolgi rok se tveganje zmanjšuje, predvsem po zaslugi zunanjih dejavnikov," so zapisali pri ECB. Med slednjimi ECB izpostavlja možnost nenadnih sprememb gospodarskega razpoloženja na globalnem finančnem trgu, ki bi za posledice med drugim imel nadaljnje zviševanje cen nafte, morebitne motnje zaradi globalnega neravnotežja in strah pred povečanjem protekcionističnih pritiskov.

Svet ECB je na zasedanju pred enim tednom ključno obrestno mero za območje evra pustil nespremenjeno pri štirih odstotkih. Predsednik ECB Jean-Claude Trichet je ob tem dejal, da ECB inflacijska tveganja opazuje z "veliko budnostjo", s čimer je v preteklosti že napovedal zvišanje ključne obrestne mere na naslednjem zasedanju sveta ECB. To bo potekalo 6. septembra. Trichet je napovedal še, da bo svet ECB pred odločitvijo o morebitnem zvišanju obrestne mere natančno preučil podatke.

Guverner Banke Slovenije Marko Kranjec , ki je tudi član sveta ECB, je v pogovoru za časnik Financial Times Deutschland ta teden opozoril, da bi kriza na ameriškem trgu hipotekarnih kreditov lahko ogrozila povpraševanje potrošnikov na območju evra. "Če bo prišlo do močnejših turbulenc, lahko te negativno vplivajo na povpraševanje gospodinjstev," je pojasnil in s tem sprožil ugibanja, ali so skrbi sveta ECB glede krize morda večje, kot priznajo.