Čeprav so se lani vloge gospodinjstev v bankah zmanjšale za 80 milijonov evrov, je več kot tisoč evrov obresti na depozite prejelo 62.094 fizičnih oseb, kar je za četrtino več kot leto prej in kar 40 odstotkov več kot leta 2010.

Kriza poglobila razlike

"Nad temi številkami nisem presenečen. Jemljem jih kot dokaz, da se s krizo socialne razlike v Sloveniji še povečujejo," meni Samo Lubej, finančni svetovalec iz Finančnega centra.

"Eden od razlogov je v višjih depozitnih obrestnih merah v Sloveniji, predvsem s strani posameznih bank, ki so nujno potrebovale vire financiranja. Skratka komitenti so lahko za isti znesek lani prejeli več obresti kot leta 2010. To potrjujejo tudi podatki o povprečni obrestni meri na vloge. Po podatkih Banke Slovenije je bila leta 2010 za od enega do dveh let 3,41 odstotka, lani pa 4,06 odstotka," pravi Sašo Stanovnik, glavni ekonomist skupine Alta. "Na drugi strani pa seveda vsaka kriza poglobi razlike med populacijo in tudi slovenska jo nedvomno je – nekateri so se s krizo lahko spopadli uspešneje in niso načeli prihrankov, drugi pa so te prihranke morali zmanjšati," dodaja.

Zadnji varen pristan

"Ljudi je strah, kaj bo z njihovim denarjem, in v bankah z državno garancijo nekateri vidijo eno od zadnjih varnih pribežališč," meni Lubej. V NLB pravijo, da so se depoziti gospodinjstev letos kljub dogajanju na Cipru in drugim negotovostim na kapitalskih trgih zmanjšali za vsega nekaj več kot dva odstotka.

"Tisti, ki imajo več naložbenega premoženja, še vedno selijo naložbe iz agresivnejših oblik, kot so delnice in nepremičnine, v konservativnejše, na primer obveznice in denar," opaža Lubej, ki zaradi padca vrednosti obveznic pričakuje selitev iz obveznic v denar, kar po njegovih besedah v končni fazi pomeni več depozitov. Sogovornik opozarja, da so depozitne obrestne mere v Sloveniji v zadnjem mesecu precej padle. Da bodo obrestne mere za depozite v Sloveniji v naslednjem letu še padale, pričakujejo tudi v NLB.

"Glede na podatke Agencije za trg vrednostnih papirjev tudi letos prihaja do neto odlivov iz skladov. To je logična posledica dejstev, da na eni strani ljudje v obveznicah še vedno ne vidijo alternative depozitom, na drugi strani pa so zaradi močnega borznega zloma v začetku krize do delniškega trga še vedno nezaupljivi. To je tudi logična posledica dejstva, da posamezniki med krizo, ki zdaj traja že nekaj let, porabljajo svoje rezerve," pa dogajanje komentira Stanovnik. Dodaja, da je bilo v zadnjem letu zaznati predvsem skepso do posameznih domačih bank, zato je prihajalo do seljenja depozitov iz bank v domači lasti v banke v tuji lasti, a to ni bilo drastično. Likvidacija Factor banke in Probanke pa po njegovi oceni "ni sprožila kakšnega bistvenega odziva ali zaskrbljenosti".

Foto: Žurnal24 Prvih deset

Rekorder ima 12 milijonov

Rekorder je lani prejel 480.845 evrov obresti na depozite, kar pomeni, da ima na bankah vezanih okrog 12 milijonov evrov (za ta in vse druge izračune smo predpostavili celoletno vezavo po štiriodstotni obrestni meri). Po plačilu skoraj 96 tisoč evrov davka mu je na mesec ostalo dobrih 32 tisoč evrov, kar je pet tisoč evrov več, kot je neto plače lani dobival Jože Colarič, najbolje plačani slovenski direktor. Lanski rekorder je sicer prejel še sto tisoč evrov več obresti.

"Upam, da bo denar kmalu prerazporedil. Vsekakor odsvetujem imeti na katerikoli banki ali hranilnici več kot sto tisoč evrov," podatek o rekorderju komentira Lubej. Ni sicer izključeno, da bi imel rekorder pri vsaki banki le znesek, za katerega jamči država. Dursu mora namreč fizična oseba prijaviti obresti, ki jih je prejela pri bankah in hranilnicah v Sloveniji in Evropski uniji (EU).

Naslednji štirje na lestvici rekorderjev po prejetih obrestih so imeli pod enakimi predpostavkami od 6,5 do sedem milijonov evrov depozita, na mesec pa jim je po plačilu okrog 50 tisoč evrov davka ostalo od 17 do 19 tisoč evrov.