Pred kratkim smo pisali o voznikih začetnikih in razbili mit o 0,0, ki se drži voznikov začetnikov. Ugotovili smo, da voznik začetnik v primeru majhne količine alkohola v krvi še ne bo izgubil vozniškega dovoljenja (več o tem tukaj), pač pa bo prejel "le" globo v višini 300 evrov in štiri kazenske točke. Precej hujše posledice za denarnico kot globa policistov pa je lahko regresni zahtevek zavarovalnice, če voznik začetnik pod kakršnim koli vplivom alkohola povzroči prometno nesrečo. 

Zavarovalnice bodo namreč v takem primeru krile škodo drugim udeležencem v prometu, toda nato uveljavljale regresni zahtevek do povzročitelja nesreče v vrednosti do maksimalno določene vrednosti s strani države, to je 13.560 evrov (v kolikor bo škoda na vozilih drugih udeležencev nesreče manjša, bo seveda zavarovalnica uveljavljaja nižji regresni zahtevek). Obrnili smo se na tri velike slovenske zavarovalnice in z vseh treh smo prejeli precej podobne odgovore. 

Foto: Profimedia Prometna nesreča - avto v reki

"V skladu z 9. točko prvega odstavka 105. člena Zakona o pravilih v cestnem prometu, voznik začetnik v cestnem prometu ne sme imeti alkohola v organizmu. Zavarovalnica ima pravico od zavarovanca in odgovornih oseb, ki izgubijo svoje pravice iz zavarovanja, uveljavljati povračilo izplačanih zneskov skupaj z obrestmi in stroški, vendar največ do zneska, ki ga določa Zakon o obveznih zavarovanjih v prometu (13.560 evrov)," so nam odgovorili z Zavarovalnice Grawe.

"Če je voznik začetnik pod vplivom alkohola, izgubi pravice iz zavarovanja. V praksi seveda iz naslova zavarovanja AO plačamo škodo oškodovancu, vendar znesek potem terjamo/regresiramo od povzročitelja (tj. voznik začetnik). Višina te terjatve je omejena z zakonom in znaša 13.560 evrov," so dodali pri Zavarovalnici Generali. "Za zavarovalnico je "majhna količina alkohola v krvi" oz. meja, zaradi katere lahko voznik izgubi izpit, nerelevantna in se z njo ne ukvarja," so še pristavili pri Generaliju. 

Regresni zahtevek – zakaj za alkohol da, za rdečo luč ne?

A zakaj mora voznik začetnik, ki krši pravilo o alkoholu, plačati visok regresni zahtevek zavarovalnice, nekdo, ki je prevozil rdečo luč in povzročil nesrečo ter prav tako kršil zakon, pa ne? Prav tako regresni zahtevek ne bo grozil nekomu, ki je nesrečo povzročil, ko je vozil 70 kilometrov na uro v coni 30. 

Foto: Profimedia Rdeča luč na semaforju

Ob dodatnih pojasnilih so v Generaliju navedli še en zakon, na katerega se zavarovalnice sklicujejo v takšnih primerih, gre za 7. člen Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu (ZOZP). Ta predvideva, da zavarovalnice lahko regresne zahtevke uveljavljajo le v naslednjih primerih: 

•  če je voznik vozilo uporabljal za drugačen namen, kot je to predvideno za takšno vozilo;
•  če voznik ni imel veljavnega vozniškega dovoljenja tiste oziroma tistih kategorij, v katero spada vozilo, ki ga je vozil, razen če je vozilo vozil kandidat za voznika motornih vozil ali skupine vozil pri učenju vožnje ob upoštevanju vseh predpisov, ki urejajo ta pouk;
• če je bilo vozniku odvzeto ali začasno odvzeto vozniško dovoljenje oziroma se mu je izvrševala izrečena kazen ali varstveni ukrep prepovedi vožnje vozila določene vrste ali kategorije, oziroma varstveni ukrep prepovedi uporabe tujega vozniškega dovoljenja na ozemlju Republike Slovenije, varnostni ukrep odvzema vozniškega dovoljenja ali kazen prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja;
• če voznik ni imel veljavnega dovoljenja, potrdila, licence oziroma druge listine, katere pridobitev je predpisana za upravljanje vozila takšne vrste oziroma mu je bila listina odvzeta;
• če je voznik vozilo upravljal pod vplivom alkohola, mamil, psihoaktivnih zdravil ali drugih psihoaktivnih snovi, in sicer nad dovoljeno mejo;
• če je voznik škodo povzročil namenoma;
• če vozilo, ki ga je voznik vozil, ni bilo tehnično brezhibno,
• če je voznik po nesreči zapustil kraj dogodka, ne da bi posredoval svoje osebne podatke in podatke o zavarovanju.

Varuhinja: Praksa kaže, da zavarovalnice ne sledijo končnim odločitvam sodnih odločb

Glede dotičnega primera smo se obrnili tudi na Varuhinjo dobrih poslovnih običajev v zavarovalništvu. Dejala je, da ni pristojna za to, ali bo v določenem primeru zavarovalnica uveljavljala regresni zahtevek ali ne, saj da gre za vsebinsko vprašanje. 
Varuhinja namreč ne odloča o vsebini, ampak le o korektnosti postopka, v katerem je zavarovalnica odločala o zahtevku zavarovanca. "Stranka mora na vsako pisno pritožbo prejeti pisen, obrazložen odgovor zavarovalnice. Končni odgovor pa mora zavarovalnica stranki poslati v pisni obliki s priporočeno pošto, vsebovati pa mora tudi pravni pouk o možnosti nadaljevanja postopka v okviru obstoječega mehanizma za izvensodno reševanje sporov (šesti odstavek 4.2 člena Zavarovalnega kodeksa)," je še sporočila. 

Obenem je poudarila, da je iz pritožb strank, ki se na Varuhinjo obrnejo s področja cestnoprometnih predpisov, razvidno, da odločitve zavarovalnic vedno ne sledijo končnim odločitvam sodnih odločb, ki jih sprejmejo sodišča o istem historičnem dogodku. "V takih primerih sem še posebej pozorna na ustreznost obrazložitve odločitve zavarovalnice, ki mora biti zadostna, da nudi dovolj podlage, da se stranka lahko odloči, ali se bo v nadaljevanju obrnila na sodišče," je še zapisala Varuhinja dobrih poslovnih običajev v zavarovalništvu.

dezurni@styria-media.si