"To, da je šla reforma trga dela v državni zbor ob visokem soglasju socialnih partnerjev in bila tam sprejeta brez glasu proti, je sporočilo politiki, da je socialni dialog vreden truda," trdi predsednik Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS) Dušan Semolič. Minister za delo, ki opravlja tekoče posle, Andrej Vizjak pravi, da je razumljivo, da se z vsakim izmed 55 ukrepov reforme trga dela ne strinjajo vsi. "A paket je kot celota uravnotežen kompromis med različnimi interesi," pojasnjuje.

Spremembe niso reforma

V Združenju Manager menijo, da gre pri spremembi zakona o delovnih razmerjih (ZDR) le za popravek obstoječe zakonodaje. "O reformi bomo lahko govorili šele s spremembami davčne zakonodaje in uvedbo socialne kapice," so prepričani. Menijo, da dogovor ne bo pomembno prispeval k dvigu konkurenčnosti gospodarstva. Še posebno nezadovoljni so mali delodajalci. "Reforma namesto fleksibilne varnosti prinaša drago rigidnost ter višanje stopnje brezposelnosti," trdijo v Obrtno-podjetniški zbornici Slovenije (OZS). Od vlade zahtevajo revizijo ZDR in zakona o urejanju trga dela najpozneje v enem letu. OZS je želela odpravo odpravnin ob upokojitvi in plačanega odmora za malico ter skrajšanje odpovednih rokov. Vizjak te predloge označuje za nerealne.

Slabe šefe v zapore

"Reforma trga dela je prvi korak k večjemu redu," pravi Andrej Zorko iz ZSSS. Pričakujejo, da bo reformi trga dela sledila tudi reforma delovanja inšpektorata za delo, sprememba zakonodaje, ki ureja posredovanje dela s strani agencij ter reforma institucij, ki naj bi preganjale delovno-pravni kriminal. "Nastopil je čas, da zaradi kršitev, kot je neizplačevanje plač ali regresa, kdo nekaj časa tudi sedi v zaporu," zaključuje Zorko.

Nove oblike odpravnin
Novost. Delavci, ki so zaposleni za določen čas, bodo v primeru prenehanja pogodbe, ki je sklenjena za manj kot eno leto, po novem upravičeni do odpravnine, in sicer v višini petine povprečne mesečne plače zadnjih treh mesecev. Če so delali več kot eno leto, bodo za prvo leto dobili petino povprečne plače ter dvanajstino od omenjene petine za vsak mesec dela.
Izjeme. Odpravnine ni, če se pogodba spremeni v delo za nedoločen čas, če je šlo za nadomeščanje ali sezonsko delo pod tremi meseci.

Mame bodo manj dojile
Soglasja za nočno delo žensk. Ker institucije Evropske unije menijo, da je izdaja soglasja za nočno delo žensk v industriji diskriminacija, izdaja soglasij po novem ne bo več potrebna.
Dojenje. Ženske bodo po novem do najmanj enournega odmora za dojenje upravičene do 18 mesecev otrokove starosti, zdaj časovne omejitve ni.
Varstvo. Po novem bodo ženske, ki še dojijo, posebej varovane pred odpovedjo le do enega leta otrokove starosti.

Manj denarja na čakanju
Začasno čakanje na delo. Gre za nov institut, ki nadomestilo iz zdajšnjih sto znižuje na 80 odstotkov osnovne plače. Na čakanju so lahko šest mesecev v letu, a so obdobja lahko krajša in se seštevajo.
Odpovedni rok. Delavci se bodo lahko po novem že v času odpovednega roka prijavili na zavod za zaposlovanje. V času odpovednega roka bodo enkrat na teden vključeni v ustrezne ukrepe iskanja zaposlitve. Za ta čas bo država delodajalcem povrnila 70 odstotkov njihove osnovne plače.

Odpravnine bodo manjše
Odpoved zaradi nesposobnosti ali poslovnih razlogov. Če je delavec pri delodajalcu zaposlen od enega do deset let, od njega dobi odpravnino v višini petine osnovne plače. Če so delavci zaposleni od deset do 20 let, jim pripada četrtina osnove. Za zaposlitev pri delodajalcu za več kot 20 let delavcem pripada tretjina osnove.
Upokojitev. Da bodo upravičeni do odpravnine, bodo morali pri delodajalcu delati vsaj pet let, pri čemer lahko tako pogoje kot višino odpravnine drugače določa tudi kolektivna pogodba.

Delo upokojencev
Upokojenci. Lahko bodo opravljali začasno in občasno delo. To ne bo vplivalo na prejemanje pokojnine.
Agencijski delavci. Njihovo število po novem ne sme presegati 25 odstotkov zaposlenih.
Volonterski pripravniki. Upravičeni bodo do povračila stroškov prevoza in hrane.
Mladi. Brezposelni, mlajši od 30 let, ki so bili v zadnjih 24 mesecih zaposleni vsaj pol leta, bodo za dva meseca upravičeni do denarnega nadomestila.

Krajši odpovedni roki
Krivdni razlogi. Odpovedni rok se iz enega meseca skrajšuje na 15 dni.
Nesposobnost in poslovni razlogi. Če so delavci pri delodajalcu zaposleni eno leto, je odpovedni rok 15 dni, pri dveh letih pa 30 dni. Za tri leta delovne dobe je odpovedni rok 32, za pet let 36 dni. Za deset let bo delavec dobil 46 dni, za 15 pa 56 dni.
Starejši. Delavci, ki so pri delodajalcu zaposleni 17, 20 ali 25 let in dobijo odpoved iz poslovnih razlogov ali nesposobnosti, imajo 60 dni odpovednega roka. Če so zaposleni več kot 25 let, imajo 80 dni, razen če kolektivna pogodba ne določa drugače.

Starejši manj varovani
Dvig. Iz zdajšnjih 55 let se starost, od katere so delavci varovani pred odpovedjo, zvišuje na 58 let oziroma pet let pred upokojitvijo.
Letos. Ženske bodo letos varovane, ko izpolnijo 54 let in štiri mesece, moški v 55. letu. Prihodnje leto bodo oboji varovani s 55 leti, leta 2015 s 56, leta 2016 pa 57 leti. Meja 58 let bo veljala od leta 2017.
Izjema. Varstvo ne velja za tiste, ki bodo sklenili pogodbo, ko bodo že v varovanem obdobju. Varstvo obdržijo delavci, ki se zaposlijo na podlagi odpovedi s ponudbo nove zaposlitve pri istem ali drugem delodajalcu.