Raziskavo sta izvedli Ekonomska fakulteta in Inštitut za ekonomska raziskovanja po naročilu vlade in sindikatov. Izračuni na ravni posameznikov pa temeljijo na podatkih pokojninskega zavoda o 17.000 posameznikih, ki so se upokojili leta 2009. Glede na podatke o pričakovani starosti, ki se povečuje, bo upokojenec ob polni uveljavitvi zakona leta 2026 predvidoma prejemal pokojnino približno enako dolgo kot tisti, ki se je upokojil leta 2009.

Pokojninska osnova ni sporna
V razpravah o spremembah, ki jih prinaša pokojninska reforma, je veliko prahu dvigovalo tudi podaljšanje obdobja za izračun pokojninske osnove z 18 na 34 let. Eden od avtorjev študije Boris Majcen zavrača kritike: "Ne vidim pametnega argumenta, zakaj ne bi upoštevali kar 40 let − to res pomeni manj, toda kaj je potemtakem pravično?"

Otrokom in vnukom bi sesuli državo
"Pokojnine morajo biti take, da tega zneska ne presežemo. Sicer bomo otrokom in vnukom sesuli državo," je opozoril dekan ekonomske fakultete Dušan Mramor in dejal, da ne moremo dajati več kot 14 odstotkov BDP za pokojnine in pri tem ostati konkurenčni.