9. junija nas čaka trojni referendum. Odločali bomo o o pravici do pomoči pri prostovoljnem končanju življenja, o uvedbi preferenčnega glasu ter o rabi konoplje. Nato pa bomo predvidoma v drugi polovici letošnjega novembra odločali še o izvedbi projekta drugega bloka krške jedrske elektrarne (JEK 2). 

A v gibanju Mladi za podnebno pravičnost opozarjajo poslance, naj sprejmejo strokovne predloge glede spremembe referendumskega vprašanja.

Danes popoldne bodo sicer na Odboru za infrastrukturo, okolje in prostor poslanke in poslanci odločali o omenjenem referendumskem vprašanju, pa tudi o resoluciji o dolgoročni rabi jedrske energije. 

Mladi za podnebno pravičnost ocenjujejo, da je trenutni predlog referendumskega vprašanja nesprejemljiv, "saj daje državi in investitorju zeleno luč za gradnjo JEK2 brez kakršnihkoli pogojev in ob dejstvu, da bodo po besedah investitorja vsi podatki dostopni šele leta 2028".

"Le kdo si ne bi želel stabilne oskrbe z električno energijo?"

"Referendumsko vprašanje je hkrati zastavljeno navijaško in volivcem sugerira, da naj glasujejo za, saj naj bi jedrska elektrarna zagotavljala 'stabilno oskrbo' z električno energijo. Le kdo si ne bi želel stabilne oskrbe z električno energijo? Vprašanje nikjer ne opozori na možne negativne izkušnje z jedrsko energijo, na primer na gradnjo več nedavnih jedrskih elektrarn po Evropi in Ameriki, pri katerih so stroški gradnje skočili v nebo, ali pa nerešeno vprašanje skladiščenja visokoradioaktivnih odpadkov," dodajajo v gibanju.

Kot so zatrdili, je tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora kritična do referendumskega vprašanja, saj da vprašanje že ponuja odgovor volivcem.

Predlog drugačnega vprašanja

Mladi za ponebno pravičnost predlagajo, da se referendumsko vprašanje glasi tako: 
"Ali ste za to, da investitor in pristojne državne ustanove pospešijo pripravo in pridobitev tehničnih, ekonomskih, okoljskih, družbenih in prostorskih analiz in informacij, ki bodo podlaga za končno strokovno, transparentno in informirano odločitev o JEK2 na drugem referendumu in pri pridobivanju katerih bo zagotovljen celovit civilni nadzor?"

Pri tem menijo, da bi morebitna zmaga preprečila državi in investitorju možnost izkoriščanja tovrstnega dogodka za politiko izvršenih dejstev, hkrati pa bi istima akterjema morebitna zmaga nudila javno podporo za pospešitev vseh procesov in analiz v želji po čim prejšnji izvedbi drugega referenduma. Poraz na referendumu pa bi pomenil zavrnitev projekta ter ustavitev vseh potekajočih analiz in priprav.

Konec aprila je njihov predlog podprlo tudi Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo, še pravijo v gibanju.

dezurni@styria-media.si