Predsedniki in vodje poslanskih skupin parlamentarnih strank so govorili o spremembi referendumske ureditve v ustavi.

Kot je po sestanku povedal premier in predsednik SDS Janez Janša, so dosegli načelno soglasje. Danes so tudi že dosegli soglasje glede omejitve predlagateljev, tako po novem skupina 30 poslancev in državni svet ne bosta mogla več predlagati referenduma.

Borut Pahor, predsednik opozicijske SD, je izrazil zadovoljstvo z doseženim dogovorom. Dejal je, da so dosegi soglasja botrovale dosedanje izkušnje z referendumi. "Ni mogoče odgovornosti naložiti vladi in državnemu zboru, če se odločitve lahko zavrnejo na referendumu in nato nihče ne odgovarja. Mnogi referendumi so bili samo orodje v političnem peskovniku za stvari, ki niso imele veliko skupnega z odgovornostjo," je še dejal Pahor.

Karel Erjavec, šef stranke DeSUS, je dejal, da so v njihovi stranki podprli spremembe referendumske zakonodaje, saj menijo, da je to potrebno. Pričakuje, da bodo spremembe potrjene in sprejete do parlamentarnih počitnic.

"Kot predsednik stranke bi rad rekel, da smo z današnjim dogovorom realizirali velik kos našega predvolilnega programa," pa je dejal Gregor Virant, predsednik Državljanske liste in predsednik državnega zbora.

Kvorum: 35 odstotkov volivcev

Virant je povedal še, da so dosegli skoraj popoln konsenz pri kvorumu, ki mu nasprotuje le stranka NSi.

Dogovorili so se, da bo kvorum 35 odstotkov. To pomeni, da bo zakon na referendumu padel, če bo na volišča prišlo manj kot 35 odstotkov volivcev in bo večina glasovala proti.

Uvedla bi se tudi omejitev pri temah referenduma. Tako ne bi mogli razpisati referenduma o človekovih pravicah in temeljnih svoboščinah, zakonu o fiskalnih zadevah, davkih in zakonih o varnosti države, o njunih ukrepih v primeru naravnih nesreč.

Spremenil bi se 90. člen ustave. Zakonsko pa bi bilo urejeno, da bi lahko referendum razpisala večina opredeljenih poslancev ali pa bi ga razpisali na zahtevo 40 tisoč volivcev. V zakonu o referendumu in ljudski iniciativi pa bi bilo tudi določeno, kdo bi plačal referendum, če ne bi uspel.

"Mislim, da bi bilo neprimerno, da bi ta sprememba, ki bo šele vnesena v ustavo, vplivala na referendum, za katerega je bila pobuda že dana, vendar o tem ni bilo govora," je še pojasnil Virant.