Tak referendum bi namreč po ministrovih besedah imel takojšnje finančne posledice, ki bi bile verjetno še slabše od sprejetja proračuna. V tem primeru bi se namreč proračun za prihodnji dve leti financiralo po načelu dvanajstin glede na obstoječi proračun; posamezne postavke proračuna bi tako dobile na mesec do ene dvanajstine sredstev, ki so jih dobile letos.

Tako se je minister odzval na navedbe sindikatov javnega sektorja, ki pozivajo poslance, naj glasujejo proti predlogoma proračunov za prihodnji dve leti, ki znižujeta maso plač za javni sektor za 10 odstotkov glede na realizacijo v letošnjem letu, sicer pa grozijo s sprožitvijo referendumskega postopka.

Pogovori za zaprtimi vrati

Minister Šušteršič je komentiral tudi dogajanje v povezavi s preostalima referenduma, ki visita nad Slovenijo - o državnem holdingu in zakonu za zagotovitev stabilnosti bančnega sektorja. "Imamo dve različni situaciji," je poudaril.

Kar se tiče zakona o državnem holdingu, po njegovih besedah za zaprtimi vrati potekajo pogovori s poslanci Pozitivne Slovenije, pri čemer so opredelili področja, o katerih bi se morali dogovoriti, da bi bil tak zakon sprejemljiv tudi za njih. "Lahko da nam bo to uspelo, lahko tudi ne, ampak to delamo," je pojasnil minister.

Ni sogovornika

V povezavi z zakonom o slabi banki pa je minister pojasnil, da so poslali pismo sindikatu kemične, nekovinske in gumarske industrije, ki je vložil zahtevo za referendum, v katerem so izrazili pripravljenost na pogovore, vendar ni bilo nobenega odziva. "Tako da pač, ker se nimamo s kom pogovarjati, čakamo na odločitev ustavnega sodišča," je sklenil Šušteršič.

Zaradi referendumskih groženj v Sloveniji je sicer iz EU slišati vse glasnejša opozorila, da Slovenija z referendumi tvega, da bo prisiljena zaprositi za zunanjo finančno pomoč, kar bi pomenilo, da bo morala po svoji hiši pospraviti pod tujo taktirko.