Razprava o reformi Evropske unije v članicah povezave, tudi v Sloveniji, poteka že več let, poudarja vlada v sporočilu za javnost in dodaja, da so se slovenski predstavniki v konvenciji za prihodnost Evrope v to razpravo vključili, še preden se je Slovenija sploh pridružila EU. "Vse bistvene novosti, ki so zdaj vključene v lizbonsko pogodbo, so bile znane že, ko smo državljani Republike Slovenije na referendumu leta 2003 prepričljivo glasovali za vstop v EU," poudarja vlada. 

Prav tako v sporočilu za javnost vlada še poudarja, da lizbonska pogodba ohranja vse bistvene vsebine iz ustavne pogodbe EU, pomembna razlika med lizbonsko in ustavno pogodbo pa je, da države članice s prvo na Unijo ne prenašajo dela suverenosti.

V SNS, ki se zavzema za ratifikacijo pogodbe na referendumu, poudarjajo, da gre po njihovem mnenju v primeru lizbonske pogodbe kljub spremenjenemu imenu za neke vrste ustavo, ki določa pravila igre, po katerih bomo Slovenci kot državljani živeli. Če bodo Slovenci ta pravila potrdili na referendumu, pa bo imela po prepričanju SNS še večjo veljavnost.

DZ bo o tej pobudi glasoval v torek pred napovedanim glasovanjem o ratifikaciji lizbonske pogodbe. Glede na razprave v parlamentarnih odborih, kjer so z veliko večino podprli lizbonsko pogodbo in tudi njeno ratifikacijo v DZ, pa predlog SNS o referendumu nima velikih možnosti za uspeh. To je danes potrdil tudi odbor DZ za zunanjo politiko, ki je zavrnil predlog SNS.