Med tistimi, ki bi se zagotovo udeležili referenduma je 47 odstotkov takšnih, ki bodo obkožili proti, 45 odstotkov jih bo za, osem odstotkov vprašanih, ki bodo v nedeljo odšli na referendum pa je še neopredeljenih.

Ob vprašanju, ki so ga na Delu v telefonski anketi zastavili vsem izbranim anketirancem, je za izenačitev istospolnih parov s heterospolnimi 43 odstotkov vprašanih; novembra jih je bilo 42 odstotkov.

Izenačitev pravic oziroma zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih ne podpira 40 odstotkov vprašanih; novembra je bilo takih 41 odstotkov. 17 odstotkov vprašanih je neopredeljenih. 

Slovenija razdeljena na pol

Glede na razpoloženje volivcev, anketo je med sedmim in desetim decembrom na vzorcu 600 oseb opravil Delo Stik, se da sklepati, da je slaba petina volilnega telesa še vedno neodločena, ostali pa so razdeljeni na pol. Na Delu ob tem opozarjajo, da zakon na referendumu ne bi dobil podpore, ker štejejo le glasovi volivcev, ki bi se referenduma res udeležili.

Nasprotniki bolj motivirani?

Če bi upoštevali le te, bo zakon po navedbah Dela v nedeljo padel, čeprav so nasprotniki zakona bolj motivirani za odhod na volišča kot njegovi zagovorniki. Volilne udeležbe zato ni mogoče napovedati, v anketi je 43 odstotkov vprašanih odgovorilo, da se bo referenduma zagotovo udeležilo.

Čeprav bi bila volilna udeležba glede na anketo skoraj 43 odstotna, je za nedeljo malo verjetna, na podlagi dosedanjih izkušenj ugotavljajo na Delu. Zakonodajnega referenduma o družinskem zakoniku 25. marca 2012 se je udeležilo 30,31 odstotka vseh volivcev.

Delo še ugotavlja da izenačitev pravic istospolnih parov s heterospolnimi podpirajo podporniki ZL, SMC, SD, ljudje z visokošolsko izobrazbo, mlajši (od 26 do 35 let) in ljudje v večjih mestih. 

Proti izenačitvi so podporniki SDS, starejši volivci (od 56 do 65 let), ljudje z osnovnošolsko izobrazbo in prebivalci podeželja. Precej jasna je torej ločnica pri razmerjih levo-desno, mlajši-starejši, urbano-lokalno, visoka-nizka izobrazba.

dezurni@zurnal24.si