Goran Klemenčič je v intervjuju za sobotno prilogo časnika Večer ocenil, da politična korupcija "privede do negativne navezave politike in gospodarstva, politike in zasebnih interesov; upravljanje skupnega dobrega postane talec parcialnih interesov". Kot pravi, so samo časopisi v Ukrajini, Moldaviji, Srbiji ..., v vzhodnih državah, tako polni politizacije v vseh sferah upravljanja države kot pri nas. Dejal je, da se ne spomni slovenske vlade, premierja ali politične eminence – z izjemo Franceta Bučarja – ki bi saj poznala pomen delovanja vladavine prava in kaj veliko dala na to.
Goran Klemenčič za VečerPropad vrednot v zameno za parolo, da je vse dovoljeno, je zvezan z nedelovanjem pravne države. Navsezadnje: zakaj pa ne bi bilo vse dovoljeno. Saj v dvajsetih letih v Sloveniji nismo imeli enega resnega sodnega epiloga kaznovanja zlorabe javnih financ.
Ob bok Srbiji, Ukrajini in Italiji
Ocenjuje, da je slovenski problem predvsem korupcija elit. Na vprašanje, kam bi Slovenijo uvrstil na zemljevidu korupcije, odgovarja, da se po modalitetah lahko na vsak način primerjamo z metodami iz Srbije, Ukrajine ali Italije.
Centri moči
Pravi centri moči so po Klemenčičevem prepričanju tam, kjer je denar, interes oblasti in interes kapitala. Specifika Slovenije pa so še sive eminence.
Problem pa je v tistih, ocenjuje predsednik protikorupcijske komisije, s katerimi se nihče ne ukvarja, pa veselo igrajo v ozadju. Največji sovražnik korupcije je namreč po njegovih ocenah transparentnost. Majhnost in prepletenost Slovenije je "sistemsko tveganje za korupcijo".