Odvetnik Velimir Cugmas je junija 2013 dobil 993,16 evra kazni, ker je sodnici dejal: "Ali se morate posvetovati? Bil sem na večih sodiščih in takšne okrajne sodnice, s poudarkom okrajne sodnice, še nisem srečal." To ji je zabrusil, ko je po koncu glavne obravnave dejala, da bo sodbo razglasila čez eno uro. 

Sodnica je izdala sklep o kaznovanju, češ da izjava predstavlja žaljivo in podcenjujočo oceno njenega odločanja, ki izraža zaničevanje in da se s takim izražanjem spodkopava in krni ugled sodstva. Cugmas se je na sklep pritoži, višje sodišče pa je pritrdilo mnenju sodnice, da njegova izjava izraža mnenje o sodničini nesposobnosti za samostojno odločanje in strokovni nedoraslosti, kar je nedvomno žaljivo in podcenjevalno do sodišča. 

Ko je razžaljena sodnica v lastni zadevi tožilka in sodnica...

A odvetnik se ni dal in se je pritožil na ustavno sodišče, saj se mu ni zdelo dopustno, da sodnica odloča v lastni zadevi, v kateri se je počutila razžaljeno, zato je dvomil, da je odločala nepristransko. 

Ustavno sodišče je enkrat že odločilo, da takšna ureditev ni neskladna z ustavo, a je tokrat, tudi na podlagi odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice, odločitev spremenilo. "Dejstvo, da se domnevno žaljiva izjava nanaša neposredno na sodnika, ki naj o njen odloči, lahko v očeh razumnega človeka poraja resne pomisleke glede nepristranskega sojenja," je v odločbi zapisalo ustavno sodišče, toliko bolj, ker sodnik sklep o kaznovanju "izda po uradni dolžnosti, kar pomeni, da v 'svoji zadevi' ni le sodnik, temveč tudi tožilec". 

Dodajmo, da je razžaljena sodnica Cugmasovo stranko oprostila. 

Niso ukinili kazni, ampak spremenili način odločanja

Ustavno sodišče je zato razveljavilo tretjo poved prvega odstavka 78. člena zakona o kazenskem postopku v primerih, ko se žalitev usmerjena proti sodniku ali senatu, ki v zadevi odloča. 

A to še ne pomeni, da Cugmasu ne bo treba plačati kazni. Razžaljeni sodnik bo lahko po novem podal predlog za kaznovanje, ki se bo obravnaval kot nova zadeva in jo bo moral obravnavati drug sodnik. 

Zagroženih do 73 dni zapora

Za žalitev se izreče denarna kazen, ki se lahko, če se je ne da izterjati, pa se avtomatično spremeni tudi v zaporno kazen. Najvišja kazen je trenutno 3032 evra, kar za odvetnika lahko pomeni 73 dni zapora. Ustavno sodišče je odločilo, da tako stroge kazni ni dopustno izrekati v tako imenovanem sumarnem postopku ter da za spremembo denarne kazni v zaporno niso predvidena nikakršna jamstva kazenskega postopka, zato je razveljavilo tudi drugo poved 130. člena zakona o kazenskem postopku, ko se nanaša na kazen, ki je izrečena po prvem odstavku 78. člena tega zakona. 

dezurni@zurnal24.si