Za razogljičenje je treba narediti korenit premik glede rabe obnovljivih virov, ob tem pa ne pozabiti na jedrsko energijo, ki je varen in stabilen vir, je v pogovoru za STA dejal minister Bojan Kumer. Napovedal je pripravo resolucije glede jedrskega programa in razkril razmišljanja o nadaljnji regulaciji cen pogonskih goriv.

Namesto zemeljskega plina lesna biomasa             

"Do leta 2050 se moramo razogljičiti, kar pomeni, da moramo odpreti debato in se posloviti od fosilnega načina ogrevanja," je glede osnutka zakona o energetski politiki, ki je do nedelje v javni obravnavi in med drugim določa prednostno rabo energetskih virov ter predvideva postopno opuščanje kurilnega olja in plina pri ogrevanju in iztek koncesij za dobavo plina po letu 2030, dejal minister za okolje, podnebje in energijo.

Sistemi daljinskega ogrevanja, ki sedaj delujejo na zemeljski plin, bi lahko po njegovih besedah presedlali na lesno biomaso, ki ostaja v gozdu, možni so sistemi toplotnih črpalk za več stavb skupaj, uporaba biometana ipd. Takšno ogrevanje po Kumrovem prepričanju ne bo dražje, ker bo stabilno, torej ne bo izpostavljeno pretresom na globalnih trgih.

"S temi mehkimi, dovolj vnaprej premišljenimi ukrepi si želimo, da bi naredili korenit premik glede rabe obnovljivih virov ... Država sedaj ne dosega ciljev, ki so že tako razmeroma nizko postavljeni," je izpostavil minister.

Številni ne morejo postaviti sončne elektrarne

V Sloveniji je veliko prošenj za postavitev samooskrbne sončne elektrarne zavrnjenih, saj distribucijsko omrežje na določenih območjih dodatnih priključitev ne zmore. "Pospešujemo obseg vlaganj predvsem v nizkonapetostno distribucijsko omrežje," se težave zaveda minister.

Razvojni načrt distribucijskega omrežja električne energije v Sloveniji za obdobje 2023-2032 predvideva za skupno 3,53 milijarde evrov investicij v omrežje, od tega 1,36 milijarde evrov v nizkonapetostno omrežje. Pri tem je predvideno, da se bo obseg vlaganj v posameznem letu vsako leto povečal (od okoli 190 milijonov evrov v letu 2023 do okoli 437 milijonov evrov v letu 2032). Minister opozarja, da je lanska ukinitev plačevanja omrežnine za tri mesece zamaknila predvidene investicije tudi za dve leti.

Drugi blok bo največja investicija v zgodovini Slovenije

Kumer kot pomembno na poti do razogljičenja izpostavlja tudi jedrsko energijo. "Trudimo se pospešiti postopke umeščanja novega bloka, hkrati pa ne zanemarjamo novih tehnologij, da ne bi zamudili vlaka majhnih modularnih reaktorjev. Preučujemo obe tehnologiji, investitorja Gen energijo pa skušamo nagovarjati, da maksimalno pospeši dva postopka - čim prej naj določi moč reaktorja in izbor tehnologije," je dejal minister.

Del načelne odločitve za projekt novega bloka v Krškem (Jek 2) je bil po njegovih besedah sprejet z imenovanjem Daniela Levičarja za državnega sekretarja za koordinacijo projekta, drugi del je bilo imenovanje medresorske delovne skupine na seji vlade prejšnji teden, tretji del pa bo resolucija o dolgoročnem razvoju jedrskega programa Slovenije, ki bo vključevala tudi Jek 2. Resolucija bo v javni obravnavi, sprejemala jo bosta vlada in DZ, je napovedal.

Foto: Saša Despot Bojan Kumer Morebitni drugi blok bo največja investicija v zgodovini Slovenije, lahko bi nanesla okoli 15 milijard evrov, odvisno od izbrane moči in tehnologije, zato si ne moremo privoščiti, da gre pri tem karkoli narobe. Potrebno bo usklajevanje velikega števila deležnikov, za umeščanje v prostor, okoljske presoje in druge postopke bodo verjetno potrebni posebni zakoni, ki bodo lahko tudi predmet referenduma, je dejal minister. Kot je poudaril, mora biti projekt vseskozi aktiven, "treba je imeti nogo hkrati na stopalki za plin in na stopalki za zavoro", torej projekt maksimalno pospeševati in hkrati zagotavljati nadzor.

S HE Mokrice na tem območju ne bi poplavilo

O hidroelektrarni (HE) Mokrice, glede katere je sodišče razveljavilo odločitev o prevladi javne koristi proizvodnje elektrike nad javno koristjo ohranjanja narave, tako da je na potezi znova vlada, je Kumer dejal, da bi bilo treba verigo HE dokončati, kot je načrtovano. Prvi izsledki analiz po zadnjih poplavah kažejo, da se Sava na območju ne bi razlila, če bi bila elektrarna zgrajena, je dejal.

Napovedal je možnost, da bi v zakonu - morda v zakonu o obnovi po poplavah - opredelili podrobnejšo podlago za poznejše uveljavljenje prevlade ene javne koristi nad drugo pri HE Mokrice.

Pomembni so tudi projekti črpalnih hidroelektrarn (ČHE), saj so te po ministrovih besedah najracionalnejši način hrambe viška energije iz sončnih elektrarn. Veseli ga, da so Dravske elektrarne Maribor (DEM) lani obudile projekt ČHE Kozjak, in ocenjuje, da bo za umeščanje v prostor tako zahtevnega projekta potreben poseben zakon.

Cene elektrike so visoke, cene zemeljskega plina pa padajo

Na prihajajočo kurilno sezono je Slovenija po Kumrovih besedah pripravljena dobro. Regulacija cen plina za gospodinjstva, male poslovne odjemalce in zaščitene odjemalce, ki velja do konca leta, ne bo podaljšana, saj so cene precej nižje, a še vidno višje v primerjavi pred krizo, in na znosni ravni, oskrba je zanesljiva, dobavne poti pa diverzificirane.

Drugače je pri elektriki, kjer bi po ukinitvi regulacije prišlo do precejšnje podražitve. Minister bo po usklajevanjih z deležniki v energetiki predvidoma prihodnji teden vladi nato predlagal ukrepe glede zamejitve cen elektrike po novem letu. Do konca leta so cene za gospodinjstva, male poslovne odjemalce in zaščitene odjemalce ter za mala in srednje velika podjetja zamejene. "Med možnostmi je, da bi uvedli kombinirane, hibridne ukrepe, morda tudi samo za bolj ranljive odjemalce," je dejal.

Varčni bodo nagrajeni

Foto: Saša Despot Bojan Kumer Kot poudarja Kumer, pa bo v vsakem primeru treba v ukrepe vključiti tudi učinek varčevanja, se pravi učinkovito rabo energijo. Nov način obračunavanja omrežnine, ki ga bo Agencija za energijo uvedla predvidoma 1. marca 2024, po njegovem prinaša spremembe v pravo smer, saj bo nagrajeval tiste, ki bodo varčni, hkrati bo omogočil in finančno nagrajeval prilagodljivost pri odjemu, med drugim pri polnjenju avtomobila ali delovanju toplotne črpalke glede na obratovanje sončne elektrarne, in pri obremenitvi omrežja.

Zamejitev cen elektrike za srednje velika in velika podjetja medtem po Kumrovih besedah ni več potrebna, saj so tržne cene omogočale sklenitev nižjih cen od zamejenih. Odvisno je sicer od obdobja zakupa in od tega, kdaj je bila pogodba sklenjena, vendar so cene večinoma pod zamejenimi, razen pri segmentu malih poslovnih odjemalcev, kjer so zamejene cene izredno nizke, je povedal.

Glede regulacije pogonskih goriv gredo razmišljanja v smer zvišanja marže, pri čemer bi moral trgovec ta dodatna sredstva porabiti namensko, za investicije v zeleni prehod v Sloveniji, je razkril minister. Kot je dodal, sodišče medtem še ni odločilo o tožbi Petrola proti državi za odškodnino zaradi regulacije cen spomladi 2022, bo pa odločitev pomembna, saj bodo v primeru uspešne tožbe bržkone sledile tožbe še ostalih trgovcev.

Številni energetski potenciali Šoštanja

Po izstopu iz premoga, ki je predviden za leto 2033, bi lahko lokacija v Šoštanju ostala energetska. "Ima dobro železniško in cestno povezavo ter povezavo s 400- in 220-kilovoltnim omrežjem. Programi prestrukturiranja regije so podprti z evropskim denarjem, tako da lahko lokacija res preide v sodobno pametno zeleno destinacijo. Potencial je v proizvodnji zelenega vodika ali sintetičnih plinov, reciklaži fotovoltaičnih panelov, plavajoči sončni elektrarni na tamkajšnjem jezeru," je dejal.

Država poenostavlja in pospešuje postopke umeščanja projektov na sonce in veter, na potezi so investitorji s svojimi projekti. Minister pričakuje, da bi lahko julija sprejeti zakon o uvajanju naprav za proizvodnjo električne energije iz obnovljivih virov energije, ki se osredotoča na sončne in vetrne elektrarne, prve rezultate dal v roku enega leta. Stekli so že projekti npr. postavitve sončnih panelov na primorskem kraku avtoceste, pripravljajo se tudi na štajerskem kraku in predvsem na degradiranih površinah. Zelo dobro je bila sprejeta tudi zakonska podlaga za regulativne poskovnike ter možnost dvonamenske rabe kmetijskih zemljišč.

Gradili bi tudi vetrne elektrarne

O nasprotovanju prebivalstva postavitvi vetrnih elektrarn minister pravi, da se trudijo s promocijo in spodbujevalnimi mehanizmi. "Vetrnih elektrarn ne moremo graditi tam, kjer ni vetra ... Slovenija je sicer ustrezno prevetrena, vetrni potencial je ogromen ... Če zagotovimo ohranjanje biodiverzitete in naravnih danosti, kot kažejo dobre prakse po Evropi, lahko zgradimo tudi zadosti vetrnih elektrarn," meni minister.

Interes investitorjev za vetrne elektrarne obstaja, pravi in ocenjuje, da bi bilo dobro, če bi se za tovrstne investicije odločila državna podjetja, saj da bi bilo to, da za investicijo stoji država, dober signal lokalnemu prebivalstvu, "da se ne zgodi efekt Pohorja".

Foto: Saša Despot Bojan Kumer V zvezi s proračunom 2024, v katerem bo treba zagotoviti dodatna sredstva za sanacijo po poplavah, je Kumer povedal, da "moramo vsa ministrstva pokazati, da smo del svojih proračunskih planov namenili tudi za odpravo posledic naravne nesreče".

Precejšen del proračuna ministrstva je namenjen javnemu potniškemu prometu, ki ga kot država moramo okrepiti, je dejal minister. Novoustanovljena družba za upravljanje javnega potniškega prometa po njegovih besedah že dobro deluje in bo kmalu polno operativna, konec meseca je predviden podpis koncesijskih pogodb za leto 2024.

Sanacija poplavnih območij bo obsežna

Nameravajo intenzivirati programe za odpravo posledic in okoljsko sanacijo, za prihodnja leta pa minister pričakuje, da se bodo sredstva za odpravo posledic nesreč, med drugim za odlaganje mulja in prevzem mešanih komunalnih odpadkov, zagotavljala iz solidarnostnega sklada za obnovo po poplavah (t. i. SOS-sklada).

Glede prispevka državnih energetskih podjetij v ta sklad je Kumer dejal, da so bila nekatera od teh podjetij lani v času energetske krize deležna pomoči, letos pa so tržne razmere dobre in podjetja dobro poslujejo, "tako da je tudi prav, da tudi energetska podjetja participirajo". Ali bo šlo za prostovoljne solidarnostne prispevke ali zakonsko obvezo, še ni znano.

Podatki o tem, kakšen je bil izplen v lanski krizi uvedenega pobiranja presežnih prihodkov proizvajalcev elektrike, bodo znani čez približno mesec dni, je povedal minister. Po nekaterih ocenah naj bi pobrani znesek presegel 30 milijonov evrov.

dezurni@styria-media.si