Poleg županov smo volivci v nedeljo volili tudi predstavnike v mestne, občinske, krajevne in četrtne svete. Tukaj lahko preverite, kdo je bil izvoljen v vaš občinski svet.
Na lokalnih volitvah pa sta kandidirala tudi sin predsednika stranke SDS Janeza Janše, Žan Janša, ter sin novoizvoljene predsednice države Nataše Pirc Musar, Maks Musar.
Preboj jima ni uspel. Žan Janša (SDS), ki je kandidiral v Grosuplju, je sicer prejel 65 preferenčnih glasov, a to ni bilo dovolj. V Grosuplju je stranka SDS sicer dobila 10 mandatov v občinskem svetu.
Maks Musar je kandidiral na listi Piratske stranke v Domžalah. Prejel je 21 preferenčnih glasov, kar je največ med ostalimi strankarskimi kandidati, a je skupno stranka prejela premalo glasov in si ni zagotovila nobenega mandata.
V Sloveniji je sicer nivo zaupanja v volilni sistem visok, ugotavljajo opazovalci Sveta Evrope (SE), ki so spremljali potek nedeljskih volitev. Po njihovem mnenju so nedeljske volitve potekale zgledno, ob čemer pa menijo, da so še možnosti izboljšav. Priporočajo tudi razmislek o omejitvi županskih mandatov na največ dva zaporedna mandata.
Potek nedeljskih lokalnih volitev v Sloveniji je spremljala tudi opazovalna misija Kongresa lokalnih in regionalnih oblasti Sveta Evrope, ki kot svetovalno telo deluje pri SE in si prizadeva za utrjevanje demokracije na lokalni in regionalni ravni. Po lokalnih volitvah pred štirimi leti je bila to že druga opazovalna misija kongresa. Tokrat je k nam pripotovala 18-članska delegacija, ki je spremljala izvajanje volitev na 120 naključno izbranih voliščih po vsej Sloveniji, kar je vključevalo tudi štetje glasov na sedmih voliščih.
Kot ugotavlja misija, so nedeljske lokalne volitve v Sloveniji potekale mirno in brez nepravilnosti in incidentov. To kaže, da obstaja v Sloveniji visok nivo zaupanja v volilni sistem tako s strani volivcev kot kandidatov.
"Že to, da na voliščih ni bilo opazovalcev strank in strankarskih zaupnikov, govori samo zase," je na današnji novinarski konferenci poudaril vodja delegacije opazovalne misije David Eray. Glede na to, da je letošnje leto v Sloveniji super volilno, bi pričakovali tudi volilno utrujenost, vendar je število volivcev pokazalo obratno, je dodal.
Komisija ob tem ugotavlja, da so pri organizaciji volitev še možnosti izboljšav, slovenskim oblastem pa priporoča, da o njih razmisli in jih prouči do naslednjih lokalnih volitev.
Težave s pečatenjem volilnih skrinjic in tajnosti pri glasovanju
Na prvem mestu izpostavlja potrebo po bolj koherentnih pravilih pri pečatenju volilnih skrinjic. Te se namreč pečatijo na različne načine, kar so predstavniki ugotovili že ob opazovanju lokalnih volitev pred štirimi leti.
V nekaterih primerih pa so imeli volivci tudi težave z iskanjem prave volilne skrinjice ali pa so razgrnili volilni listek, še preden so ga položili v skrinjico. "To lahko postavi pod vprašaj tajnost pri glasovanju," je poudaril Eray.
Glede števila volivcev na posameznem volišču misija ugotavlja, da je bilo le to na podeželju v posameznih primerih majhno, v urbanih oz. mestnih okrožjih pa je bilo volivcev izrazito več, tudi od 2000 do 3000, tako da so na nekaterih voliščih volivci stali v vrsti. To je povzročilo nepotrebne obremenitve za delavce na voliščih, zato misija meni, da bi bilo koristno, če bi v nekaterih primerih eno volišče "razbili" na dva ali tri.
"Verjamemo, da bi lahko Državna volilna komisija pridobila več pristojnosti pri zagotavljanju enotnosti postopkov pri označevanju in pečatenju volilnih skrinjic, zato da bi se tudi bolje organiziralo izobraževanje in dala natančnejša navodila glede praktične ureditve na sam dan volitev in za organizacijo volišč," je poudaril Eray.
Po mnenju komisije bi morali v Sloveniji začeti tudi razpravo o trajanju županskih mandatov, tako da bi se ti omejili na največ dva zaporedna mandata. V 51 občinah je bil namreč samo en kandidat za župana, tudi sicer je skladno s slovenskim volilnim sistemom zelo težko zamenjati župana. "Neomejeni županski mandati omejujejo tudi možnosti za mlajše generacije v politiki," je poudaril vodja delegacije.
Premier Robert Golob je sicer danes na vprašanje, ali za to obstaja politična volja, dejal, da to morda ni "najbolj urgentna ali celo modra poteza na lokalni ravni". Po njegovih besedah so razmere na lokalni ravni nekoliko drugačne, morda je nenavadno imeti šest, sedem mandatov, vprašanje pa je, ali sta dva mandata res dovolj, je ocenil. "Jaz sem bil zelo aktiven na lokalni ravni, bil sem svetnik pet mandatov, po petem mandatu sem izčrpal svoje znanje in kreativnost, po drugem pa nikakor ne", je še dodal.
Misija priporoča tudi zvišanje sedaj zelo nizkega praga za financiranje volilnih kampanj, s čimer bi se izognili, da kandidati iščejo "kreativne načine zbiranja donacij za lastne kampanje. V državi, kot je Slovenija, ki je znana po velikem številu nestrankarskih kandidatov in neodvisnih list, je to še posebej pomembno. Da bi bilo treba ukrepati na tem področju, kaže tudi uspeh neodvisnih kandidatov na nedeljskih volitvah," je poudaril Eray.
Premalo županj
Po mnenju misije pa je veliko možnosti za izboljšanje tudi na področju zastopanja žensk v lokalni politiki. Trenutno je med župani le deset odstotkov žensk in tudi po nedeljskih lokalnih volitvah se to verjetno ne bo spremenilo. "Videli smo zelo veliko predsednic volilnih komisij, žal pa veliko manj županj," je poudaril Eray.
Prve zaključke in ugotovitve glede spremljanja lokalnih volitev v Sloveniji bo opazovalna misija pripravila do 5. decembra, v prvih mesecih prihodnjega leta pa bo potekala razprava in sprejetje poročila in priporočil za slovenske oblasti.
Jožica Skočič in Ivan Janez Biščan.
Mandati zupanov morajo biti omejeni na dva zaporedna. V nasprotnem primeru kmalu ne bomo dobili vec kandidatov, kibi se merili …
G