"Žalostno je, da nismo zmogli ne volje ne interesa, da bi luknjo v naših bankah izračunali sami. Tehničnega znanja za verodostojne izračune imamo vsekakor dovolj, a smo raje plačali milijone, da so to namesto nas storili tujci," komentira Vojko Čok, dolgoletni bančnik in predsednik nadzornega sveta Banke Koper, pred uradnim razkritjem podatka o globini bančne luknje. "Zdaj bodo objavili neko številko, to pa je tudi vse, nato bo treba močno delati v smeri, da bo realni sektor lahko tudi odplačeval posojila, ki jih je ali bo najel," dodaja.

Četrtina podjetjih pri nas je prezadolžena, nanje odpadejo tri četrtine vseh posojil. Prezadolžena podjetja bodo tudi po razkritju teh podatkov še vedno imela otežen dostop do posojil.

V tujini ceneje

Obseg slabih terjatev je septembra dosegel 8,1 milijarde evrov, sporočajo iz urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar); v prvih devetih mesecih letos se je povečal za 1,4 milijarde evrov oziroma bolj kot v celotnem lanskem letu. "Razmere v slovenskem bančnem sistemu, kjer se težave še poglabljajo, so skrb vzbujajoče. Je pa v tretjem četrtletju gospodarska aktivnost ostala nespremenjena, število brezposelnih pa se je po izrazitem povečanju v prvi polovici leta v zadnjih mesecih stabiliziralo," dodajajo v uradu. Hkrati njegovi analitiki ugotavljajo, da se podjetja v slovenskih bankah pospešeno razdolžujejo, po drugi strani pa predvsem dolgoročno zadolžujejo v tujini, letos za kar 1,1 milijarde evrov. "V tujini so posojila cenejša za od dva do tri odstotne točke ali več," ob tem pojasnjuje Čok.