Toplo vreme in številni poškodovani in oslabljeni iglavci, ki so ostali v gozdovih po lanskem žledolomu, so močno povečali prisotnost lubadarjev v slovenskih gozdovih. Na zavodu za gozdove, ki ga vodi Damjan Oražem, ugotavljajo, da se je število žarišč v drugi polovici julija izjemno povečalo, kar je slaba napoved pred poletjem.

"Razmah teh škodljivcev utegne biti največji po 2. svetovni vojni," izpostavljajo na zavodu in napovedujejo največjo škodo prav na tistih območjih, ki jih je lani prizadel najhujši žledolom. Torej na postojnskem, ljubljanskem, kranjskem in tolminskem območju.

Že lani za petino več napadov

Foto: Žurnal24 (Foto: Andraž Sodja) Pred razsežnostjo problema podlubnikov so na zavodu za gozdove opozarjali že lani, kot presečni datum, ko bi morali lastniki gozdov, pospraviti vse poškodovane iglavce pa so določili 15. maj, a se to še zdaleč ni zgodilo. Gozdarjem je lani sicer nekoliko na pomoč priskočilo vreme, ki ni bilo tako ugodno za razvoj podlubnikov, a je bil posek iglavcev zaradi lubadarja v višini 408 tisoč kubičnih metrov vseeno za kar petino višji kot leto pred tem.

Na postojnskem, kjer je žled poškodoval 75 odstotkov gozdnogospodarskega območja, se sanacija gozda približuje polovici, od tega je saniranih okoli 70 odstotkov iglavcev. Anton Smrekar, vodja OE Postojna zavoda za gozdove, izpostavi, da sta k razmnožitvi podlubnika poleg velike količine poškodovanih iglavcev prispevali tudi že sušni leti 2012 in 2013, ko se je škodljivec začel širiti. "Če bi hoteli zajeziti širjenje, bi morali vse iglavce pospraviti do konca lanskega maja, kar pa je bilo pri poškodovanih devetih milijonih kubikov iglavcev v Sloveniji praktično nemogoče. Še dodaten vpliv pa imajo tudi letošnje izredno ugodne razmere za razvoj podlubnikov prispevalo."

Pojav podlubnikov po žledolomu je sicer pričakovan, na zavodu za gozdove pa izpostavljajo, da je obseg škode odvisen vremena, obsega namnoženosti podlubnikov in od hitrosti sanacije. Škodo je namreč mogoče omejimo le s pravočasnim sanitarnim posekom napadenih iglavcev.

Smrekar ob tem izpostavlja, da kljub odkrivanju žarišč in izdajanju odločb, ki jih izvaja zavod za gozdove, apelirajo na vse lastnike gozdov, da naj se tudi sami odpravijo v gozdove in poskusijo odkriti napade, o tem obvestijo zavod za gozdove in nemudoma začnejo izvajati posek drevja in spravilo lesa iz gozda: "Hitrost je tukaj zelo pomembna."

Pod vprašajem polovica zaslužka

Velika količina poškodovanega lesa v slovenskih gozdovih  je že lansko leto povzročila malodane strmoglavljenje cene manj kakovostnega lesa. Direktor Združenja za gozdarstvo pri GZS Jože Sterle je na majski konferenci o odpravi posledic žledoloma tako ocenil, da je cena industrijskega lesa v enem letu padla tudi za 40 odstotkov.

A podlubniki pod vprašaj postavljajo tudi morebiten zaslužek z visoko kakovostnim lesom iglavcem, saj se ti širijo tudi na zdrava drevesa. Odkupna cena iglavcev pa se na ta račun malodane prepolovi. "Če je povprečna cena za kubični meter smrekovega lesa med 45 in 50 evri, je cena lesa, ki so ga napadli lubadarji okoli 22 evrov," je jasen Jože Ambrožič z Kmetijsko gozdarskega zavoda Pivka.