Čas. Jutri ob 2. uri se bodo urini kazalci premaknili za eno uro naprej, s čimer se končuje zimski in začenja poletni čas. Glavni namen premikanja ure, zaradi česar je v toplejših mesecih v večernih urah več, ob jutranjih pa manj dnevne svetlobe, je varčevanje z energijo. Premik ure Sloveniji narekuje direktiva Evropskega parlamenta in Sveta o ureditvi poletnega časa, pojasnjujejo na ministrstvu za gospodarstvo in ob tem izpostavljajo, da je enotna ureditev pomembna za pravilno delovanje transportnih, komunikacijskih in nekaterih industrijskih sektorjev.

Drugi ukrepi za varčnost

"Če ne bi premikali ure, bi vse leto veljal srednjeevropski čas, ki zdaj velja samo pozimi," pojasnjuje Herman Mikuž z ljubljanske fakultete za matematiko in fiziko. Po njegovih ocenah s premikom ure sicer ni omembe vrednih prihrankov energije, s čimer se strinjajo tudi v Krki. "Premik ure za nas nima posebnega ekonomskega učinka. Energetsko in s tem ekonomsko učinkovitost zagotavljamo na drugačne načine. To pomeni, da z ukrepi učinkovite in racionalne rabe energije dosegamo bistveno večje in merljive prihranke kot s premikom ure," je dejal Krkin tehnični direktor Marko Lampret.

Nekateri čutijo negativen vpliv

Prehod z zimskega na poletni čas in obratno pa lahko pri manjši skupini posameznikov negativno vpliva na utrujenost, spanec in biološko uro. "Enournega premika ne občutijo vsi ljudje, dovzetnejši imajo manjše težave, na druge pa premik za eno uro sploh ne vpliva," pravi Nena Kopčavar Guček iz Zdravstvenega doma Ljubljana. Dodaja, da če v našem okolju ekonomske upravičenosti za premik ure ni, bi lahko tudi tisti peščici ljudi, ki imajo težave že zaradi ene same ure, te težave prihranili.

Zadnja nedelja v oktobru

Poletni čas se začne zadnjo nedeljo v marcu ob 2. uri po srednjeevropskem času. Takrat se ura premakne za eno uro naprej. Obdobje poletnega časa pa se konča zadnjo nedeljo v oktobru ob 3. uri po poletnem času tako, da se ura premakne za eno uro nazaj.