V. d. generalnega direktorja Davčne uprave RS (Durs) Tomaž Perše je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani spomnil, da se bo po oceni Dursa na račun javne objave davčnih neplačnikov nateklo okoli pet milijonov evrov več sredstev.

Na vprašanje, koliko dolga je sicer izterljivega, je odgovoril, da je aktivnega okoli milijarda evrov, težko izterljivega pa med 500 in 600 milijoni evrov. Ob tem je opozoril, da se možnosti, da bo nek dolg poravnan, znižujejo z njegovo starostjo. V tej luči ni zanikal, da insolvenčni postopki v Sloveniji tečejo predolgo.

Na Dursu po Peršetovih besedah sicer delajo vse, da bi davčni dolg izterjali, a ga pravne in fizične osebe iz različnih razlogov pogosto ne morejo poravnati. Tudi podatki za lansko leto kažejo, da je bil Durs na področju davčne izvršbe zelo aktiven, je navedel. Izterjali so 544 milijonov evrov dolga.

"Nelogično, da je objavi nasprotovala GZS"

"V drugem členu slovenske ustave piše, da je Slovenija socialna država, zato je prav, da državljani vedo, kdo so tisti, ki koristijo vse javne storitve, hkrati pa se izogibajo davčnemu prispevku za plačilo teh storitev. Ne moremo imeti hkrati skandinavskega standarda socialnih in javnih storitev ter balkanskih navad pri plačevanju davkov," je današnjo objavo neplačnikov pospremil Matej Lahovnik.

Kot je dodal, je naloga vlade in državnih organov, da pri tistih fizičnih osebah, ki so največji davčni dolžniki, hkrati pa nimajo omembe vrednega premoženja ali pa so v zadnjem času na svoje nepremičnine vpisali zemljiški dolg, izpelje postopek preverjanja morebitnega prenosa premoženja na družinske člane z namenom izogibanja rubežu.

Država mora po Lahovnikovem mnenju spremeniti zakonodajo tako, da izigravanje upnikov, med katerimi je tudi država, z vpisom zemljiškega dolga na svoje nepremičnine ne bo mogoče več. Nelogično pa se mu zdi to, da je objavi seznama nasprotovala Gospodarska zbornica Slovenije.

"Razkrivanje podatkov slabo delo davčnih organov"

Ekonomist Maks Tajnikar pa je dejal, da sta bili davčna in bančna tajnost "dve tajnosti, ki sta del konservativnega tržnega in privatno lastniškega gospodarskega sistema, ki smo ju pred leti opustili in tudi s tem izvali krizo".

Razkrivanje teh podatkov je po njegovem mnenju posledica slabega dela davčnih organov in ne more nadomestiti ustreznega dela teh organov, kar kažejo tudi izkušnje nekaterih drugih držav. "Barabe, ki ne plačajo davkov, bi morali odkriti ti organi, one, ki objektivno ne morejo plačati davkov, pa tudi razkritje ne bo prisililo k plačilo. Čeprav imamo polna usta privatne lastnine, jo na take načine vsak dan bolj krnimo," je zapisal.