Z zakonom bodo razbremenili proračun. © BOBO

DZ je sprejel novelo zakona o odpravi posledic naravnih nesreč, ki ga je vlada pripravila za obravnavo po nujnem postopku. Spremembe se nanašajo na uskladitev z zakonodajo EU, na poenostavitev pridobivanja sredstev državne pomoči za odpravo posledic škode v kmetijstvu in na najmanjšo višino škode na stanovanju, za katero se lahko pridobi državno pomoč, je naštel minister za okolje in prostor Janez Podobnik .

Med rešitvami predloga novele zakona je Podobnik izpostavil, da se bodo v odpravo posledic škode v kmetijstvu zaradi neugodnih vremenskih razmer v največjem možnem obsegu vključile zavarovalnice. Predlagane rešitve bodo spodbudile nosilce kmetijskih gospodarstev, da bodo pristopili k že uveljavljeni zavarovalni shemi, ki jo izvaja kmetijsko ministrstvo za primere vseh neugodnih vremenskih razmer z izjemo suše, je dejal.

Ob tem predlog novele določa, da do državnih sredstev za odpravo posledic škode v kmetijstvu niso upravičeni nosilci kmetijskega gospodarstva za tiste kmetijske pridelke, pri katerih je za odpravo posledic neugodnih vremenskih razmer omogočena ureditev državne pomoči v obliki sofinanciranja zavarovalnih premij. Vsak kmet, ki bo želel dobiti državno pomoč zaradi škode, bo moral svoje pridelke najmanj polovično zavarovati.

Kot rešitev pri zmanjševanju administrativnih ovir pri dodeljevanju sredstev državnih pomoči je Podobnik navedel, da se bo škoda zaradi neugodnih vremenskih razmer po novem ocenjevala za vsak kmetijski pridelek enkrat, in to pred spravilom le-tega. Rešitev bo veljala ne glede na to, ali kmetijsko proizvodnjo v vegetacijskem obdobju prizadene ena ali več neugodnih vremenskih razmer. S predlogom sprememb zakona se poleg tega združujeta postopek ocenjevanja škode v kmetijstvu zaradi neugodnih vremenskih razmer in postopek vloge za pridobitev sredstev državnih pomoči.

Spreminja se tudi spodnji prag, pod katerim se za odpravo posledic naravne nesreče na poškodovanih stanovanjih proračunska sredstva ne podelijo, je še povedal Podobnik. Dosedanji izračun tega praga je temeljil na petih odstotkih vrednosti novega stanovanja, zdaj pa bo lahko vlada ta prag določila sama kot 50 odstotkov povprečne višine sredstev vseh potrjenih škod na stanovanjih.

Pomoči ne bo mogoče pridobiti, če predhodno niso bili izvedeni vsi agrotehnični ukrepi. © BOBO

Predvideva se, da bodo predlagane zakonske rešitve za primere odprave posledic škode v kmetijstvu bistveno manj obremenjevale državni proračun, je ocenil Danijel Krivec (SDS). Večina sredstev za odpravo posledic škode bo namreč izplačana iz zavarovalnin. Vremenske ujme vedno znova in intenzivno obremenjujejo tudi državni proračun, zato bo predlagani zakon poskušal to področje sanirati, ga je dopolnil Franc Žnidaršič (DeSUS).

Janko Veber (SD) je kot pomembno novost zakona izpostavil določbe, po katerih pomoči ni mogoče pridobiti, če predhodno niso bili izvedeni vsi agrotehnični ukrepi, načrtovani v sklopu kmetijske politike prilagajanja podnebnim spremembam, prav tako ne, če niso bili izvedeni vsi načrtovani ukrepi varstva pred naravnimi nesrečami, katerih posledice bi bilo mogoče preprečiti. Gre torej za zelo širok spekter nalog, je ugotovil in menil, da je izvajanje tega zakona ob dejstvu, da se še danes srečujemo s pomanjkljivo kmetijsko politiko, vprašljivo.

Za prenos koncesije je potrebno dovoljenje
DZ je sprejel tudi novelo zakona o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save. Celoten projekt izgradnje elektrarn na spodnji Savi se bo prenesel s Holdinga Slovenske elektrarne na novoustanovljeno družbo, katere družbeniki bodo Holding Slovenske elektrarne, družba Gen Energija ter z njima povezane družbe. Prenos koncesije bo možen samo ob predhodnem dovoljenju vlade, prav tako tudi morebiten vstop tretjih oseb v lastništvo tega podjetja kot novega koncesionarja.

K noveli zakona o investicijskih skladih in družbah za upravljanje pa je DZ sprejel dopolnilo vlade, po katerem lahko družba za upravljanje od pristojnega davčnega organa med osebnimi podatki vlagatelja pridobi tudi davčno številko, vendar pa samo na osnovi njegovega pisnega soglasja. Večina sprememb zakona sicer zadeva poenostavitve poslovanja vzajemnih skladov in družb za upravljanje ter njihove nadzorne institucije – Agencije za trg vrednostnih papirjev.

Državni sekretar Andrej Šircelj je ob predstavitvi novosti v zakonu izpostavil predvsem možnost preoblikovanja vzajemnih skladov ter poenostavitev poslovanja družb za upravljanje z uvedbo inštituta krovnega sklada. Teh v Sloveniji doslej še nismo imeli. Medtem ko je veljavni zakon doslej dovoljeval le dve obliki preoblikovanja investicijskega sklada, in sicer likvidacijo sklada ter prenos upravljanja na drugo družbo za upravljanje, pa se z novelo dodaja še možnost pripojitve celotnega vzajemnega sklada drugemu vzajemnemu skladu.