"Dokler podražitev goriva ne posega preveč v njihove finance, družinski člani ne bodo razmišljali o tem, da bi se na delo in po opravkih vozili skupaj," nam je povedal prometni psiholog Marko Polič in dodal, da bi Slovence v tovrstne ukrepe prisililo le izredno težko finančno stanje. Po mnenju strokovnjaka je pri obravnavi te zadeve pomembnih še precej drugih dejavnikov. "Ključno je dejstvo, koliko posameznik dejansko potrebuje avto ter kakšna je dostopnost in cena javnega prevoza," doda.

Nad stroške z nižjimi omejitvami?
Poliča smo povprašali tudi po mnenju o španskem ukrepu, kjer so se zniževanja stroškov goriva ter večanja prometne varnosti lotili z nižanjem največje dovoljene hitrosti v mestih in na regionalkah. Poudarimo, da so do zdaj uporabniki španskih avtocest lahko vozili največ 120 km/h, od sedmega marca letos pa lahko vozijo le še 110 km/h . Podpredsednik španske vlade, Perez Rubalcaba, je odločitev utemeljil z dejstvom, da pri novi najvišji dovoljeni hitrosti avtomobili porabijo 15 odstotkov manj goriva kot pri 120 kmh. "Ti ukrepi so vedno koristni, in to ne glede na porabo goriva," je ukrepe komentiral Polič.

Rešitev v uporabi javnega prevoza
"Dolgoročno je v Sloveniji najbolj smiselna skrb za javni prevoz, ki bo po časovnem, prostornem in cenovnem sporedu ustrezal potrebam ljudi," meni Polič. Na vprašanje, ali smo Slovenci sploh nagnjeni k uporabi javnega prevoza, pa prometni psiholog odgovarja: "Vsa dejavnost od časa fičotov naprej je bila usmerjena v to, da mora imeti vsak svoj avto, obenem pa smo povsem zanemarili promoviranje javnega prevoza, ukinjali smo proge, vlaki so se komaj kaj spremenili. Dolgoročno je treba dajati prednost javnemu prevozu, to pa je obširen projekt. Morda celo preveč obširen."