Zadnje tedne se dogajajo propalestinski in antizraelski protesti, kjer policija s silo preganja nasilne demonstrante. Na spletu lahko vidimo posnetke radikalnih profesoric, kako se fizično upirajo policistom in seveda končajo v lisicah. Ali tista, ki pride z mačeto v roki in jo nastavi verbalnemu nasprotniku na vrat. To so sicer ekstremi, a protesti so daleč od normalnih.

V medijih beremo, da Izraelci vršijo genocid, da pobijajo civiliste in otroke, da je 1.200 pobitih izraelskih civilistov 7. oktobra 2023 (s posilstvi, uboji otrok itd.), v napadu v mirnem času, zanemarljivih v primerjavi s 35 do 40.000 umrlimi Palestinci v vojni.

Foto: Anže Petkovšek Matjaž Gams Mediji ne poročajo, zakaj najtežji izraelski tanki mesec ali dva napadajo eno samo bolnišnico, kjer naj bi bili sami bolniki in otroci in zakaj izraelski premier Benjamin Netanjahu trdi, da na enega padlega Hamasovca pride en civilist. Prav tako ne poročajo o skoraj 10.000 raketah, ki so poletele na Izrael zadnje leto, od tega 8.500 iz Gaze.

Vsak dan pa v poročilih vidimo dejansko trpljenje otrok, žensk in drugih Palestincev. Izraelskih vojakov je v tej vojni padlo okoli 500, še 1.500 je ranjenih. Palestinci (Arabci) in Izraelci tisočletja bijejo boj na nož za preživetje. Izraelci so zadnje stoletje v seriji spopadov z ameriško pomočjo izrinili Arabce (ki so jim pomagali Rusi, nekaj malega tudi Jugoslavija) s sedanjega ozemlja, Palestinci se predvsem preko upadanja moči ideologije zahodne civilizacije  skušajo vrniti na "svoja" ozemlja. 

Da je na nekaterih ameriških univerzah agresiven antisemitizem, ni nič novega. Že dolgo opažamo poročila, da so Židje na teh institucijah tarče vsaj verbalnega nasilja, da fakultetna vodstva malo ali nič ne ukrenejo, ampak se izgovarjajo na svobodo govora kot Claudine Gay, direktorica Harvarda, nakar so jo prisilili k odstopu. Zagovarjala je tudi rasistične teorije, recimo odličnega temnopoltega profesorja, ki je med drugim pokazal, da statistično črnci niso bolj na udaru policistov v ZDA, je izrinila s pozicije. Podobno se je zgodilo profesorici, ki je zagovarjala dva biološka spola. 

Da ima islamska usmeritev bistveno več zaslombe med študenti, je že demografsko jasno spričo antidemografske usmeritve Evrope in Amerike in rasti moči islamizma. Arabcev je 500 milijonov, Židov 16 milijonov. Celo v Izraelu skupaj z zasedenimi ozemlji je več Arabcev kot Židov. 

Foto: Profimedia Mona Lisa aktivisti juha

Najbolj problematično pa je, da večina radikalnih idej zahodne civilizacije prihaja z ameriških fakultet, nesporno vodilnih pedagoških in raziskovalnih institucij na svetu, kjer učijo najpametnejši in najbolj razgledani. Naštejmo jih nekaj: 

Black Lives Matter. Lepa verzija je, da imajo tudi temnopolti pravico do kvalitetnega življenja. Trša verzija je, da so privrženci razbijali mesta in na fakultetah verbalno napadali tiste, ki so trdili, da so vsa življenja pomembna, tudi bela. 

Transspolnost. Lepa verzija je, da imajo ti ljudje vso pravico do enakopravnega življenja. Trša verzija je, da gre za anti-populacijski ukrep, ki nagovarja na samo-pohabljenje predvsem mladih. 

Goreči borci za okolje. Po lepi verziji je treba okolje obvarovati, preden ga uničimo za nas in zanamce. V trdi verziji so zaustavljali promet na avtocestah in z oljem polivali slike starih mojstrov. 

LGBT. V lepi verziji gre za to, da zaradi istospolne usmerjenosti ne bi smel biti nihče zapostavljen. V trši verziji gre za razkrajanje družine in zmanjševanje rojstev preko nagovarjanja, naj se predvsem mladi usmerijo v homoseksualne aktivnosti. 

Anti-kolonializem. V lepši verziji gre za priznavanje grozot kolonializma, v trši verziji za diskriminacijo belih in samodestruktivno obravnavanje zgodovine. Zakaj bi bil Džingiskan junak, Jefferson pa hudobec, katerega kip je treba umakniti? Pri čemer je prepovedal trgovino s sužnji in - čeprav je bil tudi sam lastnik sužnjev - zagovarjal počasno ukinitev suženjstva.

Kvote. V lepši verziji so fakultete skušale doseči primerno zastopanost npr. črncev na vrhunskih fakultetah. V trši verziji in kasneje pravno je šlo za rasno diskriminacijo, kot je razsodilo Vrhovno sodišče ZDA. 

Foto: Profimedia Protesti zaradi vojne v Gazi

Kako pa v Sloveniji?

Slovenske univerze in inštituti so seveda pod vplivom teh ideologij. Kljub temu k nam prihajajo bolj počasi in umirjeno. Tako (še) ne odstavljajo profesorjev, ki trdijo, da sta samo dva biološka spola kot marsikje v Ameriki in Angliji. Prav tako ne izključujemo dijakov, ki nočejo napisati, da je mnogo spolov, oz. jim za to ne dajemo negativnih ocen. Po drugi strani pa imajo zagovorniki dveh spolov ali tisti, ki opozarjamo na sedanje in prihajajoče težave zaradi premalo rojstev, kar precej težav. O svojih sem že pisal, lahko si jih preberete tudi na spletu, kjer nekatere institucije izražajo nezadovoljstvo oz. zahtevajo odstop s posameznih funkcij. Pri čemer moje trditve znanstveno držijo!

Če pa pogledamo npr. kvote, jih glede števila profesorjev (še) ni, so pa že v vodstvenih organih po fakultetah, inštitutih in v gospodarskih institucijah. Če smiselno uporabimo razsodbo Vrhovnega sodišča ZDA, se s temi radikalnimi idejami vsaj delno vpeljuje razne diskriminacije od seksizma in starizma do rasizma. Se zavedamo, da pod novimi radikalnimi idejami vpeljujemo nazaj družbo delnih ali "čistih" diskriminacij?

Foto: Profimedia Protest za pravice Palestine v Ljubljani

Poglejmo še primer zastav. Na raznih institucijah od osnovnih šol do fakultet smo v Sloveniji že videli zastave marsikatere radikalne ideje, opisane zgoraj. Konkretno recimo zastave Ukrajine, Palestine, LGBT itd. Na eni izmed ameriških fakultet so pred dnevi sneli ameriško zastavo in jo nadomestili s palestinsko. V ZDA in v Sloveniji so taki pojavi večinoma nezakoniti, pa so se dogajali tako v ZDA kot v Sloveniji.

Kako to pojasniti drugače kot z radikalno Murrayjevo idejo o hiranju evropske civilizacije? Ali Fergusonovo "izdajalstvo intelektualcev"? Slednji je na osnovi zgoraj opisanega dogajanja oživel ideje knjige "La Trahison des Clercs") iz leta 1927, v kateri avtor kritizira intelektualce, da so opustili dolžnost zagovarjati univerzalne vrednote kot pravico, resnico in znanost, ter se spustili v ideologijo in politiko. 

V kontekstu teh radikalnih idej je pomembno, da univerze (in vsa Slovenija) ostanejo prostori za odprt dialog, kjer se soočajo različna mnenja in kjer akademska svoboda ne preide v spodbujanje nasilja ali sovraštva. V prvi vrsti velja obsoditi tiste, ki drugim ne pustijo izraziti svojega argumentiranega mnenja oz. ga za to celo sankcionirajo. Še posebej šokantno je zatiranje znanstvenikov, ki zagovarjajo strokovne teorije. Zelo pozoren velja biti tudi pri uvajanju diskriminacij, recimo preko kvot.  

Naloga kritičnih intelektualcev je opozoriti na dileme, problematiko in škodljive pojave, ne pa navijati za enega ali drugega. Razen seveda za Slovenijo in Evropo!

Profesor doktor Matjaž Gams je vodja Odseka za inteligentne sisteme na Inštitutu Jožef Stefan. Ukvarja se predvsem z umetno inteligenco in kognitivnimi znanostmi. Je član številnih domačih in tujih društev ter programskih odborov. Avtor izraža svoje mnenje.