V trgovini kupiš kruh in mleko, plačaš z denarjem. Greš v čistilnico po srajce, plačaš z denarjem. V nizozemski rdeči četrti se pozabavaš z deklino, spet plačaš z denarjem. Z “Rentafriend.com prijateljem” odideš v kino in mu za družbo plačaš – kako drugače – z denarjem. Da, tako je. Zadnja modna muha, ki se menda odlično prodaja, so plačljivi prijatelji. Ti sicer niso tisti pravi, iskreni prijatelji, vendar so možnosti, da to postanejo (in tudi neplačljivi), odprte. Meja, kaj vse lahko kupimo z denarjem, se tako nenehno pomika – seveda v tisto smer, da se repertoar stvari, kaj zanj dobimo, le veča. Rek, da je denar sveta vladar, se je tako še enkrat več dokazal kot pravilen.

Trikratna zmaga. Najemanje družbe pa bi lahko bila odlična priložnost za starejše občane, ki nimajo sorodnikov (ali živijo daleč stran od njih). Ti potrebujejo družbo, nekoga, da jim skrajša dolge dneve z denimo partijo šaha. A kaj ko si najema prijateljev zaradi nizkih pokojnin, izposoje in članarine starejši tega verjetno ne morejo privoščiti. Zato bi bilo morebiti dobro, da bi država pokazala svoj socialni čut in sama pripravila podobno spletno stran ter proti plačilu “oddajala” brezposelne (a ceneje). Tako bi trikrat zmagala: število brezposelnih bi se zmanjšalo (delo bi vključevalo tudi pomoč v gospodinjstvu), starejši bi imeli družbo, zagotovila pa bi tudi večjo varnost. Namreč pri spoznavanju ljudi prek spleta nikoli ne veš, kaj te čaka na drugi strani. Zato o svojih morebitnih srečanjih obvestite bližnje in bodite previdni.