Jaz pa imam vprašanje glede odpovedi dediščini. Glede na to, da se z očetom nisem dobro razumel, bi se želel odpovedati njegovi dediščini, dodaten argument za to so tudi domnevni dolgovi, ki jih je pridelal. Zanima me dvoje – na kakšen način se lahko dediščini odpovem in ali se odpoved v tem primeru nanaša tudi na moje otroke? Hvala!
Zahvaljujem se za vaše vprašanje. Kot dedič se lahko dediščini odpoveste na dva načina: prvi je ta, da se ji odpoveste z izjavo, ki jo morate podati na sodišču do konca zapuščinske obravnave.
Izrecno poudarjam, da taka odpoved velja tudi za potomce tistega, ki se je odpovedal, razen, če ta izrecno izjavi, da se odpoveduje samo v svojem imenu. V tem primeru se šteje, da sploh ni postal dedič in dedovanje poteka po pravilih zakonitega dedovanja (na osnovi dednih redov).
Dediščini se sicer ne more odpovedati dedič, ki je razpolagal z vso zapuščino ali z delom zapuščine. Vendar pa ukrepi, ki jih stori kakšen dedič samo za ohranitev zapuščine in ukrepi tekoče uprave slednjemu še ne jemljejo pravice, da se odpove dediščini.
Drugi način je, da se dediščini odpoveste še pred uvedenim dedovanjem. To storite s sporazumom z očetom v obliki notarskega zapisa.
Taka odpoved velja tudi za vaše potomce (vaše otroke), razen, če ni s sporazumom o odpovedi ali s poznejšim sporazumom določeno kaj drugega.
Če torej želite, da odpoved dedovanju po vašem očetu ne bi veljala tudi za vaše otroke, morate na sodišču izrecno izjaviti, da se odpovedujete samo v svojem imenu, oziroma v primeru odpovedi še pred uvedenim dedovanjem, izrecno določiti, da odpoved ne velja tudi za vaše otroke.
Mag. Boštjan J. Turk