Računsko sodišče je objavilo revizijsko poročilo poslovanja Uradnega lista RS, v katerem ugotavlja, da javno podjetje v obdobju od začetka leta 2010 do konca leta 2015 ni bilo učinkovito.

Uradni list RS, kot ugotavlja sodišče, ni evidentiral prihodkov in odhodkov na način, da bi bilo mogoče izdelati ločene izkaze po dejavnostih oz. kalkulativne izračune cen posameznih proizvodov. Cene objav v uradnem listu morajo biti sorazmerne z dejanskimi stroški, saj se drugače lahko štejejo za nedovoljeno državno pomoč. Podlaga za določitev cen objav bi moral biti izračun lastne cene objav, torej določitev vseh posrednih in neposrednih stroškov, povezanih z objavami v uradnem listu.

Javno podjetje Uradni list RS je leta 2014 ustanovilo zavod JURIS. Ker zavod ni pridobil nobenih sredstev Evropske unije, se je začel postopek likvidacije. Računsko sodišče meni, da ustanovitev zavoda ni bila smotrna. Uradni list RS je namreč z njim imel za najmanj 109.900 evrov stroškov. Kot ustrezno pa je ocenilo, da skuša Uradni RS prodati oz. oddati presežne poslovne prostore.

Neučinkovita tudi vlada

Vlada kot lastnica podjetja ni bila učinkovita pri določanju cen objav v uradnem listu, saj je potrjevala cene objav, ne da bi zahtevala izračun kalkulativnih cen objav. Računsko sodišče je poleg tega ugotovilo, da vlada ni spremljala doseganja cilja, povezanega z znižanjem cen objav pri prehodu na elektronsko objavo.

V revizijskem poročilu tudi piše, da je vlada v obravnavanem obdobju v vlogi skupščine odločala samo enkrat. Pri odločanju o porabi dobička ni bila učinkovita, saj ni znala pojasniti, na podlagi katerih meril je odločila, da celoten dobiček ostane nerazporejen.

Slovenski državni holding (SDH) je bil za razliko od obravnavanega podjetja in vlade delno učinkovit. V revizijskem poročilu piše, da postopki SDH glede določanja višine bilančnega dobička, ki je izplačan lastniku, niso zapisani. Ni razvidno, kako se določi predlog višine izplačila bilančnega dobička lastniku. SDH aktivno sodeluje pri odločanju o sprejemu temeljev poslovne politike in razvojnem načrtu družbe ter opredelitvi dejavnosti.

Na računskem sodišču so zapisali, da so pričakovanja SDH glede doseganja dobička večkrat nerealna, saj ne upoštevajo, da bi moralo biti pri opravljanju dejavnosti gospodarske javne službe pridobivanje dobička podrejeno zadovoljevanju javnih potreb. SDH bi tudi moral nameniti več pozornosti dobičkonosnosti posameznih tržnih dejavnosti, ki jih izvaja Uradni list RS.

dezurni@zurnal24.si