Minister, ki prejme več kot predsednik vlade

Predsednik vlade Marjan Šarec je v mesecu maju prejel 5.653 evrov bruto plače, kar je manj, kot je maja prejel njegov minister za finance Andrej Bertoncelj, 5.795 evrov. Sledi minister za gospodarstvo Zdravko Počivalšek, maja je dobil 5.390, sledi pa mu javnosti precej manj znan Iztok Purič, minister brez listnice, odgovoren za razvoj in evropsko kohezijsko politiko, ki je maja prejel 5.374.

Rudi Medved, minister za infrastrukturo je imel maja bruto plačo 5.373, kar je malenkost več kot njegov kolega na obrambnem ministrstvu Karl Erjavec, ki je dobil 5.326, kar je nekaj malega več kot je dobil njegov naslednik na zunanjem ministrstvu Miro Cerar, ki je prejel 5.310. 

5.199 evrov pa je najvišja plača, ki jo je v Šarčevi ministrski ekipi prejela ženska članica, ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek. Če pogledamo še neto plače, v 17 članski ministrski ekipi čez tri tisoč evrov ostane premieru in še sedmim ministrom in ministricam.  

Erjavcu trikrat manj kot njegovemu podrejenemu

Najvišja plača, ki jo je januarja prejel zaposleni v javni upravi, je znašala 14 318 evrov bruto To izplačilo je dobil višji častnik prvi pilot zaposlen na ministrstvu za obrambo. Gre za skoraj trikratnik izplačila, ki ga je marca prejel njegov nadrejeni, obrambni minister Karl Erjavec. Javni uslužbenci prejemajo še različne dodatke, do katerih funkcionarji niso upravičeni. 

Minister za zdravje pet tisoč evrov, najbolje plačani zdravnik 14 tisoč evrov

Na lestvici prvih 50-ih najbolje plačanih v javni upravi je 36 zaposlenih v zdravstvu. Največ14 tisoč evrov bruto je maja prejel zdravnik specialist in splošne bolnišnice v Izoli. Na 50. mestu lestvice najbolje plačanih je zdravnik specialist iz bolnišnice Murska Sobota, ki je prejel izplačilo 9726 evrov, kar je bistveno več kot 5183, kolikor je maja prejel minister za zdravje Aleš Šabeder.  

"Če hočemo v javni upravi kredibilne strokovnjake, še zlasti, če imajo tudi izkušnje v gospodarstvu, jih seveda ne moremo plačati manj kot njihove podrejene," opozarja  predsednik računskega sodišča Tomaž Vesel.  

Velika nesorazmerja se ne kažejo samo v primerjavi plač funkcionarjev in najbolje plačanih javnih uslužbencev, pač pa so se nesorazmerja na vrhu plačne lestvice še povečala po zadnjem dvigu plač, razlaga Vesel. Po tem, ko so se osnovne plače najbolje plačanih iz 55. razreda dvignile v 57. razred, torej s 3661 na 3960 evrov bruto, ima veliko funkcionarjev zdaj nižje plače kot drugi, bolje plačani javni uslužbenci.

"Priznati si moramo, da s težavo dobimo ministre"

Vesel ob tem opozarja, da so nesorazmerja tako velika, da bo potrebno ukrepanje, sicer se bo pri izbiri kadrov za funkcionarska mesta še povečala negativna selekcija, kar bo za državo škodljivo. "V Sloveniji so bomo morali vsi priznati, da imamo težave dobiti ministre in da kandidati ne stojijo ravno v vrsti, da bi prevzeli zahtevno delo, pri katerem nosijo veliko odgovornost in so vsak dan pod budnim očesom javnosti, kar je sicer prav," pravi Vesel.
Meni, da so posebej prenizke plače predsednika države, predsednika vlade in predsednika državnega zbora, ki zdaj sodijo najvišji možni, 65. plačni razred.

Zvišanje plač funkcionarjem za 20 do 40 odstotkov

Po Veselovih besedah je v tem trenutku kar veliko število funkcionarjev in predstojnikov organov, ki imajo nižje plače kot javni uslužbenci. Da bi ta nesorazmerja odpravili, je Računsko sodišče pripravilo dve projekciji. Po prvi bi kot najvišji plačni razred določili 70. plačni razred, po drugi 75. Glede na to, da en plačni razred pomeni za štiri odstotke višjo plačo, bi to za funkcionarje pomenilo od 20 do 40 odstotkov višje osnovne bruto plače. 

To je lahko podlaga za pogovore, gre pa za politično odločitev, pravi Vesel. "Dejstvo je, da poseg v plače funkcionarjev politiki ne prinese pozitivnih točk in se vedno čaka na pravi trenutek."

sergeja.hadner@zurnal24.si