Končni znesek za plačilo dobavljene električne energije, ki se zaračunava odjemalcem električne energije, je sestavljen iz: cene električne energije, omrežnine za uporabo elektroenergetskega sistema; energetskih dajatev, trošarine na električno energijo in davka na dodano vrednost.

Potrošnik ima vpliv edino na ceno, saj lahko sam izbere dobavitelja elektrike. Cena elektrike se prosto oblikuje na trgu, plača pa se za vsako porabljeno kilovatno uro v večji, manjši ali enotni tarifi.

Trošarina in DDV gresta v državni proračun. Lani se je s trošarino zbralo 31,7 milijona evrov. Podatka o zbranem DDV nam na z ministrstva za infrastrukturo niso posredovali, glede na to, da je trošarina dva odstotka povprečnega računa, DDV pa 22, gre najbrž za med dvesto in tristo sto milijonov evrov.

Več kot za elektriko za omrežnino

Če ne vidite grafov, kliknite tukaj ali na Preberi celoten članek. 

Največji znesek na položnicah za elektriko, večji kot za elektriko, je omrežnina. Omrežnina se plača za storitev prenosa električne energije po daljnovodih in kablih do doma.

En del omrežnine je tako imenovana obračunska moč, ki se plača ne glede na porabo, odvisna pa je od velikosti glavnih varovalk. Drugi del omrežnine pa je odvisen od porabe in je različen glede za enotno, večjo ali manjšo tarifo.

Skupaj se je iz omrežnin lani zbralo 372 milijonov evrov, razdeli pa se med Eles, ki je distributer prenosnega omrežja, po domače avtoceste za elektriko, in Sodo, sistemskega operaterja distribucijskega omrežja, po domače regionalnih in lokalnih cest za elektriko.

Foto: Boštjan Tacol <slovenija> 29.12.2008 elektrika, elektricna omarica, glavno stikalo, MH,

Eles je lani dobil 94 milijonov evrov, Sodo, ki denar razdeli posameznim elektro podjetjem: Elektru Ljubljana, Maribor, Celje, Primorska in Gorenjska, pa 278 milijonov evrov ter še 11 milijonov evrov omrežnine za priključno moč ter tri milijone omrežnine za čezmerno prevzeto jalovo energijo. Ta omrežnina se gospodinjstvom ne zaračunava, čezmerno prevzeto jalovo energijo praviloma rebijo industrijski odjemalci, so nam pojasnili na Agenciji za energijo.

Agencija se financira iz nadomestila sistemskega operaterja za izvajanje regulativnih nalog, ki je vključeno v omrežnino za prenosni sistem.

Daleč največji prispevek je prispevek OVE+SPTE

Kdor uporablja elektriko, mora po predpisih plačevati tudi tri prispevke. Daleč najvišji je tako imenovani prispevek OVE+SPTE z dolgim imenom prispevek za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije v soproizvodnji z visokim izkoristkom in iz obnovljivih virov energije. Obračuna se glede na priključno moč, pri 10 kilovatih znaša 7,39 evra.

Odjemalci električne energije so lani zbrali 144 milijonov evrov prispevka, ta prispevek pa se plačuje tudi od fosilnih goriv in od prevzete daljinske toplote. Tako se je zbralo še dodatnih 37 milijonov evrov.

Povprečna hiša ali stanovanje, ki ima priključno moč 10 kilovatov, na mesec plača 7,39 evra prispevka OVE+SPTE, kdor natoči 50 litrov 95-oktanskega bencina, plača 46 centov prispevka OVE+SPTE, pri dizlu pa 50 centov.

V letu 2018 s prispevkom OVE+SPTE v okviru podporne sheme subvencioniranih 938 gigavatnih ur električne energije, polovico denarja so dobile sončne elektrarne.

Naslednji prispevek, ki ga plačujejo vsi odjemalci elektrike, je prispevek za energetsko učinkovitost, tako imenovani prispevek URE, ki pripada Eko skladu. Prispevek znaša 0,08 centa za vsako porabljeno kilovatno uro, kar pri 80 evrov visokem računu znese približno pol evra.

S tem denarjem naj bi povečali skladno z Akcijskim načrtom za energetsko učinkovitost 2014–2020 v obdobju 2014–2020 skupaj prihranili 11.596 gigavatnih ur elektrike. Polovico prihrankov naj bi dosegli dobavitelji energije, drugo polovico pa Eko sklad z ukrepi, ki se financirajo s pomočjo prispevka URE.

Lani se je s prispevkom URE zbralo 40 milijonov evrov namenskih sredstev, Eko sklad pa je izplačal 28 milijonov evrov, od tega največ, 17 milijonov občanov za naložbe v ukrepe učinkovite rabe energije in rabe obnovljivih virov energije v stanovanjskih stavbah.

Prispevek URE plačujejo tudi končni odjemalci zemeljskega plina, toplote iz omrežja ter trdnih, tekočih in plinastih goriv. Pri 80 evrih računa za elektriko znaša približno pol evra, pri natočenih 50-litrih bencina 37 centov, pri 50 litrih dizla pa 40 centov.

Z mikro prispevkom do milijona in pol

Najnižji je prispevek za delovanje operaterja trga z električno energijo, ki ga plačujejo vsi odjemalci električne energije v višini 0,00013 evra na porabljeno kiloovatno uro elektrike, namenjen pa je družbi Borzen, ki izvaja gospodarsko javno službo operaterja trga z elektriko (Center za podpore se ne financira s tem prispevkom). Lani so s tem prispevkom, ki na 80 evrov visokem računu za elektriko znaša približno sedem centov, zbrali 1,6 milijona evrov.

janez.zalaznik@zurnal24.si