Minulo sredo smo se na okrožnem sodišču v Novem mestu zbrali sodnica, porotniki, tožilka, odvetniki in novinarji, bilo ni samo glavnega zvezdnika – Mirka Pilingerja, obtoženega umora Sabostjana Kovačiča. Razlog: pomanjkanje pravosodnih paznikov, paznikov po domače, ki bi ga pripeljali iz ljubljanskega pripora.

Rabijo jih najmanj sto

"Republiška uprava za izvrševanje kazenskih sankcij (URSIKS) se že dalj časa sooča s pomanjkanjem kadra v zavodih za prestajanje kazni zapora, posebej pereče je premajhno število pravosodnih policistov in inštruktorjev, da bi lahko izvedli vse potrebne naloge. Pomanjkanje je prisotno v celem zaporskem sistemu, še posebej pa v Zavodih za prestajanje kazni zapora Ljubljana, Koper in Dob pri Mirni (na spodnji fotografiji). Trenutno je v okviru URSIKS zaposlenih skupno 562 pravosodnih policistov. Ocenjujemo, da bi za izvedbo zakonsko določenih nalog potrebovali najmanj 100 dodatnih. V prvi polovici leta smo zaposlili 10 novih pravosodnih policistov, vodimo tudi zaposlitvene postopke za 30 dodatnih delovnih mest," so nam sporočili z URSIKS.

Foto: Žurnal24 main Dob zapor

Razkrili so tudi višino pazniške plače: "Izhodiščni plačni razred pravosodnega policista je 25., kar pomeni 1179,63 evra bruto. V tem znesku niso upoštevani različni dodatki, na primer za izmensko, nočno, nedeljsko in praznično delo, stalno pripravljenost, za delo v tveganih razmerah,  prek polnega delovnega časa, v neenakomerno razporejenem delovnem času, za manj ugodne delovne pogoje - IO sevanje,  delovno dobo, stalnost, morebitno izplačilo nadur in povečanega obsega dela."

Letos jih je pet dalo odpoved

Kot so še pojasnili, je v prvi polovici leta pogodba o zaposlitvi prenehala skupaj 16 pravosodnim policistom. Največ, devet, je bilo upokojitev, pet jih je dalo odpoved, eden se je prezaposlil v drug organ, eden pa je izgubil službo, ker je bil obsojen.
 
Na URSIKS priznavajo, da so v zadnjih letih zaradi pomanjkanja pravosodnih policistov primorani v skrajnem primeru odpovedovati tudi spremstva zaprtih oseb zunaj zavoda, "čeprav iščemo vse razpoložljive možnosti, da pomanjkanje kadra ne bi vplivalo na potek obravnav na sodiščih".
 
Lani so realizirali skupno 10.950 spremstev zaprtih oseb zunaj zavoda, odpovedali pa 813. Do konca letošnjega avgusta jih niso izpeljali že 740.
 
URSIKS zato od leta 2017 spodbuja uporabo videokonferečnega sistema, k čemur so ga dodatno spodbudile razmere v času epidemije covida-19. Konec leta 2020 jim je tako uspelo zagotoviti dodatnih 10 profesionalnih konferenčnih sistemov in 15 tablic, ki so jih razporedili v vse zavode za prestajanje kazni zapora. Število obravnav na daljavo so povečali iz manj kot 10 v preteklih letih na lanskih 413, letos jih je bilo že 600: "Kljub okrepljeni uporabi videokonferenc, pa se število odpovedi spremstev žal povečuje zaradi prevzema varovanja dodatnih varovanih objektov, kjer so zaprte varovane osebe, ter predvsem povečanega števila pripornikov v našem sistemu in izvedbe zahtevnejših spremstev. Povprečno število pripornikov v slovenskih zaporih namreč že od leta 2016 vztrajno narašča. Takrat je bilo povprečno dnevno število pripornikov 210, lani je to število poraslo na 377."

Odvetnik ni soglašal z videokonferenco

Toda v konkretnem primeru Mirka Pilingerja je odpadla tudi obravnava na daljavo. Pravosodna svetnica na novomeškem okrožnem sodišču Tina Radešček nam je pojasnila, zakaj: "Zagovornik obtoženega Mirka Pilingerja ni soglašal, da bi se glavna obravnava opravila prek videokonference."

V pojasnilo: obtoženci se med obravnavo običajno posvetujejo s svojimi zagovorniki, zato jih želijo imeti ob sebi. To bi bilo izvedljivo le, če bi se v tem primeru odvetnik iz domačega Krškega pripeljal v Ljubljano.

Če sodišče ni pravočasno obveščeno, da ne bodo privedli obtoženca, seveda nastanejo stroški, ki bremenijo nas, davkoplačevalce, predvsem za odvetnike, porotnike in priče, ki, če drugega ne, priglasijo povračilo za svoje nagrade in pot. Sodniki pa ob tem izgubljajo čas, kot v primeru Pilingerja: "Ker se je vsakič treba temeljito pripraviti na glavno obravnavo in mora sodnica oziroma predsednica senata preštudirati predmetni kazenski spis, ki obsega preko 800 listin, so takšne preložitve, še posebej v zadnjem trenutku, zelo obremenjujoče."

Zadeva lahko celo zastara

Zaradi pomanjkanja paznikov se tako sojenje zavlačuje. "Zlasti v pripornih zadevah bi to moralo potekati hitro in nemoteno," je zapisala Tina Radešček. Podobno smo izvedeli na vrhovnem sodišču. "S problematiko privedb zapornikov in pripornikov na vsa sodišča v državi smo seznanjeni in smo na to že večkrat opozorili ministrstvo za pravosodje, ki je odgovorno za ureditev tega problema. Ta dalj časa trajajoča neurejena kadrovska situacija v zavodih za prestajanje kazni v precejšnji meri ovira učinkovito vodenje kazenskih zadev, v najslabšem primeru lahko pripelje celo do zastaranja zadev. Zaradi nepravočasnega sporočanja odsotnosti z obravnav pa lahko nastajajo tudi nepotrebni stroški, ki bremenijo državni proračun," nam je sporočila Romana Ciko Hočevar s tamkajšnje službe za odnose z javnostmi.

Karierni in osebni razvoj

Na URSIKS so dejali, da skupaj z ministrstvom za pravosodje, ki nam je to potrdilo, "aktivno iščemo različne rešitve za dodatne sistemske ukrepe na tem področju. Z namenom dodatnega zaposlovanja krepimo tudi aktivnosti na področju promocije poklica pravosodni policist, s čimer želimo v naše vrste pridobiti nove sodelavce, ki prepoznajo prednosti dinamičnega poklica, ki nudi zaposlitev za nedoločen čas, hkrati omogoča redna izobraževanja in usposabljanja ter zagotavlja redno plačilo, vplačilo obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja ter karierni in osebni razvoj".

Kljub vsem dodatkom ob izhodiščni neto plači slabih 900 evrov ta poklic očitno le ni tako sanjski.