Vzrokov za današnjo potezo Pozitivne Slovenije je več, je dejala poslanka Tamara Vonta. Po njihovi oceni se tej temi "eksplicitno izogibamo" skoraj dve desetletji, s tem pa se pušča odprto vprašanje o obstoju takih skupin v Sloveniji. S tem pa se tudi omogoča široko polje delovanja in nedotakljivosti takih skupin, če obstajajo, meni Vontova.

Dejala pa je tudi, da je to njihova zadnja in edina možnost, ki jo kot opozicijska stranka še imajo. Kot pravi poslanka, Slovenska obveščevalno-varnostna agencija (Sova) ne sodeluje s parlamentarno komisijo za nadzor varnostnih in obveščevalnih služb, "vsaj ne tako, kot bi po zakonu morala".

Po njenih besedah obstaja celo sum prirejanja dokumentov, ki jih komisija dobi. Hkrati pa želijo, da bi se depolitiziralo delovanje agencije, "kajti vse pogosteje smo lahko priča temu, da ima dnevna politika največji vpliv na delovanje Sove".

Začelo se je novembra lani

Vprašanje o skrajnih gibanjih v Sloveniji se je ponovno odprlo konec novembra lani po protestih v Ljubljani, ki so se sprevrgli v nasilje. Izbruh nasilja naj bi bil namreč načrtovana akcija, po nekaterih informacijah pa naj bi zanjo bile odgovorne prav skrajne skupine.

Poslanka Pozitivne Slovenije pravi, da bo treba v zvezi s tem ugotoviti tisto, o čemer mediji poročajo in ljudje govorijo, ter ugotoviti, kakšno je dejansko stanje in ali so bili nekateri dejansko plačani za povzročanje izgredov. Ugotoviti treba tudi, ali skrajne skupine ogrožajo državno varnost, je nadaljevala.

Obenem pa bo cilj preiskave sprememba zakonodaje tako, da s takimi skupinami ne bo ogrožena varnost državljanov. "Nenazadnje pa bo treba končno kaj reči tudi o tem, ali je res, da Slovenska vojska sodeluje z nekaterimi skupinami ekstremistov," je še dodala poslanka.