Register. Na Komisiji za preprečevanje korupcije (KPK) so potrdili, da se ukvarjajo s prvimi primeri nezakonitega lobiranja v javni upravi. Prejeli so šest prijav, kateri lobisti so vpleteni, pa ne želijo razkriti.
Učinek. “Ne bo več številnih sestankov, kjer ravnatelji in predstavniki številnih drugih organizacij poskušajo pri državnih uradnikih uveljaviti svoje interese po spremembi tega ali onega na področju zakonodaje ali pa jih prepričati o nujnosti dozidave, prenove, gradnje ali opremljanja izobraževalne ustanove,” se je v blogu novih pravil pri lobiranju razveselila javna uslužbenka Slavica Černoša.
Vsak zavod na tak obisk pride vsaj enkrat na leto, zapiše, a se hkrati sprašuje, kako bo to sploh mogoče nadzorovati in ali bodo ravnatelji po novem davkoplačevalski denar tratili za najemanje lobistov.
Poročila o “nedovoljenih poskusih lobiranja” so napisali javni uslužbenci. Ti so namreč od začetka decembra dolžni poročati o vseh stikih z lobisti, sprejeti pa smejo le tiste, ki so registrirani pri KPK.
Ker v registru še vedno ni nikogar, so lobistični sestanki z uslužbenci javne uprave še vedno protizakoniti. Vsak tak sestanek pa morajo javni uslužbenci zavrniti in to prijaviti KPK.
Prve odločbe izdane
So nam pa na KPK, ki jo vodi Goran Klemenčič, potrdili, da so pred dobrim tednom prvim petim lobistom, ki so oddali vloge za vpis, že izdali odločbe o registraciji.
Do pravnomočnosti mora preteči še 30-dnevni rok za pritožbe. Kljub temu nam na KPK niso želeli razkriti, kdo je dobil odločbe, ker so “podatki do vpisa zaupne narave”.
“Izjasnjevanje o sumu”
Ali bo KPK po novem, da bi izsledila nezakonito lobiranje, preverjala tudi urnike sestankov javnih uslužbencev?
“Komisija ima na voljo druge nadzorne mehanizme,” so odgovorili. Katere konkretno, niso povedali.
Trdijo pa, da lahko ob sumu nepravilnosti pozovejo lobista, lobiranca in interesno skupino, da se o sumu izrečejo.