"Ne čutim se krive," vztraja Nada Cesarec, zdravnica iz Brežic, ki so jo obsodili na pol leta zapora. Kazen jo je doletela, ker pred dvema letoma kot dežurna zdravnica ni nudila zdravniške pomoči na kraju nesreče, kjer je delavec Slovenskih železnic zaradi stika z električnim tokom padel z droga. Ponesrečeni je zaradi hudih poškodb pozneje v ljubljanski bolnišnici umrl.

Morala bi vedeti!

"Zdravnica mentorica s 36 leti delovnih izkušenj bi morala vedeti, kaj pomeni, če nekdo pade štiri metre globoko na železniški postaji, kjer je visoka napetost," je prepričan sodnik na sodišču v Brežicah, ki je zdravnici sodil zaradi opustitve zdravniške pomoči in za ponarejanje listin. Cesarčeva naj bi tudi popravila listine o protokolu, kjer je navedena anamneza in podatki o tem, kako je potekalo reševanje. Tožilka je napovedala, da se bo zaradi tega pritožila, o pritožbi pa bo skupaj z odvetnikom razmislila tudi Cesarčeva.

Kljub obsodbi v službi

Zdravnica bo kljub obsodbi lahko še naprej opravljala svoje delo. Sodišče namreč ni ugodilo tožilstvu, ki je zahtevalo, naj ji za tri leta prepove opravljati zdravniški poklic. Kako bo oziroma je že ukrepala Zdravniška zbornica Slovenije, jim včeraj ni uspelo odgovoriti.

Cesarčeva je po naših podatkih prva zdravnica, ki je bila obsojena na zaporno kazen. Zlatka Kanič, ki je zdravila Bora Nekrepa, je na primer dobila pogojno zaporno kazen. "Zagotovo je to nasploh prva zaporna kazen za zdravnika, ki bi moral komu nuditi zdravniško pomoč, a je ni," pravi Andrej Pitako, odvetnik iz Kopra, ki zastopa številne žrtve zdravniških napak in malomarnega zdravljenja. Dodaja, da je bila prva pogojna zaporna kazen zdravnikom izrečena šele lani, ko so trem celjskim zdravnikom dokazali zdravniško napako.

Opustitev ni napaka

"Opustitev zdravniške pomoči, za kar je bila tokrat izrečena obsodba, pa ni napaka," dodaja Pitako, saj če nekdo nič ne naredi, ne more narediti napake. Tudi drugi kazenski pravniki se strinjajo, da sodišča pri zdravnikih še nikoli doslej niso kaznovala opustitev.