Obveščevalno varnostna služba (OVS) ministrstva za obrambo (MORS), vojaška policija Slovenske vojske (SV), vojaški psihologi in niti pristojne inšpekcijske službe ne bi mogle zagotovo preprečiti petkovega streljanja v Litiji, zaradi katerega je v ponedeljek umrl policist Damijan Kukovič. V to so namreč prepričani številni strokovnjaki, ki že leta aktivno preučujejo varnostno obveščevalno dejavnost v SV.

Krivi, če bi mu pustili orožje

Marjan Miklavčič, profesor s Fakultete za varnostne vede, je glede na vse do zdaj znane okoliščine in razloge zakaj je na Kukoviča streljal pripadnik SV Dušan Petrovčič, prepričan, da se je vojska odzvala pravilno in dovolj strokovno, ko je zaznala, da ima Petrovčič številne težave.

"Vojska je njegovo odklonsko vedenje zaznala pravočasno. Takoj mu je onemogočila uporabo službenega orožja in prestavila v drugo okolje, na drugo delovno mesto. Ponujena mu je bila tudi psihološka pomoč. Zato jih v tem delu ni mogoče za nič kriviti. Ukrepali so skladno s svojimi pooblastili. Sokrivi za tragedijo pa bi bili, če bi v SV zaznali njegovo odklonsko vedenje in ga kljub temu ne bi odmaknili od orožja, torej če bi mu uporabo orožja še naprej omogočali. Posledično bi človeka verjetno ustrelil s službenim orožjem,"  poudarja Miklavčič.

Nad Petrovčičevim dejanjem je sicer osebno zgrožen, saj "gre za izprijeno dejanje, ki pa bi ga lahko storil tudi kdorkoli drug, vsak posameznik, ki zna uporabljati strelno orožje, ne glede na to kakšen poklic opravlja." Petrovčiča je, sicer izključno zaradi poklica, ki ga je opravljal, dejansko SV izurila in usposobila za uporabo orožja. A zgolj zato, poudarja Miklavčič, ker mora, če želi, da vojaki svoje delo opravljajo dobro, nikakor pa ne zato, da bi potem orožje zlorabljali za kazniva dejanja.

Ne morejo prebirati vsega, kar zapiše preko 6000 vojakov!

Prav tako Miklavčič opozarja, da tudi pri nadzoru oziroma spremljanju obnašanja, vedenja in dela vojakov obstajajo zakonske omejitve. "Osebni blogi, družabna omrežja in podobni načini za izražanje osebnih stališč sodijo v sfero zasebnosti vsakega posameznika. S prekomernim posegom v zasebnost pa se nedovoljeno poseže v človekove pravice," dodaja Miklavčič.

Zato, poudarja, tudi ni primerno, da se v trenutno razgreti situaciji o tragični smrti policista, povsem pavšalno očita OVS, da bi tragedijo lahko preprečili, če bi opazili, da domnevni morilec svojo duševno stisko, depresijo in jezo izraža tudi na osebnem blogu na spletu in mu zato ponudili pomoč.

"OVS in vojaška policija dejansko neprestano spremljata dogajanje med pripadniki SV. Spremljajo odklonska vedenja posameznikov, še posebej pa so pozorni, ko zaznajo, da zaradi njihovega odklonskega vedenja lahko pride do ogrožanja življenj drugih. A poudariti je potrebno, da od OVS, vojaške policije ali drugih pristojnih služb v SV ne moremo pričakovati, da bodo sledili in prebirala vsak zapis, ki ga bo vsak od preko 6000 pripadnikov SV, zapisal na nekem družabnem omrežju, komentarju, blogu. Tega niti ne smejo, ker gre za njihovo zasebnost. Seveda je pa OVS dolžna preveriti vse, če denimo od policije, Slovenske varnostno obveščevalne agencije (SOVA) ali ostalih organov prejme obvestilo, opozorilo o nekem domnevno spornem obnašanju, odklonskem vedenju nekega pripadnika SV, ki bi lahko privedlo do hujših posledic ali bi močno okrnilo ugled SV," še pojasnjuje Miklavčič.

Ko pa OVS, po temeljitem preverjanju določenih zapisov in preko njih obnašanja vojaka, ki je zapise objavil, ugotovi, da njegovo obnašanje ni primerno oziroma bi s svojim vedenjem lahko celo koga ogrožal, mora takoj obvestiti poveljniški kader, vojaške psihologe in ostale pristojne službe, ki se morajo odzvati. "Sv ima posebne vojaške psihologe, ki pomagajo pripadnikom, ki imajo psihične težave. Strokovnjaki so namreč tisti, ki morajo poskrbeti zanje, jim bodisi pomagati tako, da jih premaknejo v neko drugo okolje, drugo delovno mesto ali jih kako drugače spraviti nazaj v normalno, običajno življenjsko funkcijo, da posledično z odklonskim vedenjem ne bi nadaljevali, " meni Miklavčič.

Tegobe najlažje opazi poveljnik

Precej lažje kot OVS bi morali težave, duševno stisko in tegobe vojakov, ki delujejo pod njihovim okriljem zaznati njihovi vojaški poveljniki. "Kljub temu, da se v SV vse bolj opozarja in usposablja poveljniški kader na to, kako naj bodo pozorni, da do tega ne bi prihajalo, pa se dogaja, da vojaki ukaz poveljnika razumejo kot šikaniranje. Med tem je namreč zelo tanka črta. Hitro lahko pride do zlorabe in se ukaz spremeni v šikaniranje posameznika, skupine. Če pa je nek pripadnik SV že tako depresiven, postavljen v neko dlje časa trajajočo stresno situacijo in ima poleg tega še druge duševne težave, lahko ukaz poveljnika tudi čisto narobe razume kot šikaniranje ali dodaten pritisk. Poveljnik mora strogo upoštevati določena pravila in s svojim obnašanjem paziti, da njegov ukaz ne postane šikaniranje," dodaja.

Z njim se strinjajo tudi številni psihologi, ki sicer ne želijo biti imenovani. Po prebiranju bloga, kjer je Petrovčič pisal o osebnih težavah v mladosti in tudi v zadnjem času, psihologi ugotavljajo, da se je Petrovčič v trenutku, ko ga je med kontrolo prometa ustavil pokojni policist Kukovič počutil očitno tako močnega in končno nadrejenega neki uradni osebi, da je začel streljati. Uradnih oseb z močno avtoritete, tako psihologi, se je Petrovčič sicer bal oziroma je do njih čutil celo sovraštvo, odpor. Najverjetneje zlasti zaradi domnevnega mobinga, šikaniranja in podobnih pritiskov, ki naj bi jih bil redno deležen od svojih šefov na SV.