Na Inštitutu za mikrobiologijo in imunologijo so včeraj prejeli vzorec prvega suma okužbe z virusom opičjih koz v Sloveniji. Diagnostika s tremi PCR testi je potrdila prvi primer. Kot je na današnji izjavi za medije dejal predstojnik Centra za nalezljive bolezni na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje (NIJZ) Mario Fafangel, je zdravstveno stanje okužene osebe stabilno.

Gre za uvožen primer iz tujine. Moški se je vrnil iz Kanarskih otokov v času inkubacije, klinične znake bolezni pa je začel kazati v Sloveniji. Trenutno se nahaja doma v izolaciji, bolnišnične oskrbe ni potreboval. Oseba nima povišane telesne temperature, a slabše počuti in ima povečane ingvinalne bezgavke. 

Virus opičjih koz je bolezen, ki se prenaša s tesnimi stiki, zato je ključno obveščanje tesnih stikov in čim prejšnja prekinitev verige prenosa. Tveganja za splošno prebivalstvo je ocenjeno kot nizko. Večje tveganje obstaja zgolj za osebe, ki imajo več tesnih stikov, je pojasnil Fafangel.

Inkubacijska doba traja med 5 in 21 dni

Opičje koze nimajo latentnega obdobja, kar pomeni, da oseba postane kužna, ko se razvijejo simptomi, in ne pred tem. Inkubacijska doba običajno traja med 5 in 21 dni, najbolj običajno med 6 in 13 dni.

V primeru okužbe se pojavijo povišana telesna temperatura in izpuščaji na genitalnem področju. Bolezen se prenaša s tesnim stikom, na primer z dotikom, preko posteljnine ali spolnim odnosom, čeprav opičje koze niso spolno prenosljiva bolezen. Možen je tudi kapljični prenos v primerih tesnejših ali dolgotrajnih stika. Kožne spremembe torej puščajo okužbo pri večkratnih tesnih stikih, pri okuženem pa lahko pustijo brazgotine. Smrtnost je izredno nizka.

Pri opičjih kozah ne gre za novo bolezen, čeprav so bili doslej zabeleženi primeri povezani s potovanji v Afriko. Kljub imenu in slikah bolezen ne predstavlja večjega tveganja za zdravje, miri predstojnica Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja Tatjana Lejko Zupanc.

Bolezen se začne z vročino, bolečinami v mišicah, glavobolom. Čez dva dni se večinoma začnejo pojavljati izpuščaji, ki nekoliko spominjajo na otroške norice, vendar so te kožne spremembe bistveno večje. Iz teh sprememb se pojavijo mehurčki, ki počijo. Ko krasta od rane odpade, oseba ni več kužna, je pojasnila Lejko Zupanc.  

Večjih zapletov pri okužbi ni za pričakovati, razen če ne pride do dodatnih bakterijskih okužb.

Okužena oseba naj se izogiba tesnim stikom 3 tedne oziroma trenutka, ko odpadejo kraste. Obvezne izolacije, kot je bila pri covidu-19, ni. Če ne zbolimo, virusa ne prenašamo. Z upoštevanjem vseh priporočil je potrebno čim prej prekiniti verigo širjenja – pri tem je pomembno obveščanje vseh tesnih stikov, ki naj 21 dni spremljajo svoje stanje. 

Okuženi naj v javnosti nosi kiruruško masko. Odsvetovani so stiki z manjšimi hišnimi ljubljenčki.

Zdravje Strokovnjaki: Zato se covida-19 bojimo, opičjih koz pa ne

Terapija ni potrebna, cepljenje samo za laboratorijske delavce

Terapija pri običajnem poteku bolezni ni potrebna, je dejala Lejko Zupanc. Izjeme lahko predstavljajo bolniki s hudimi motnjami imunskega sistema, nosečnice in majhni otroci.

Cepivo proti črnim kozam delno ščiti tudi v primerih opičjih koz, obstaja pa tudi drugo cepivo na trgu, ki je registrirano za preprečevanje obeh vrst koz. Smiselno bi bilo cepiti ljudi, ki so najbolj na udaru, torej laboratorijske delavce. Zaenkrat cepiva še nimamo, potrebe po njem so majhne, a pogovori v tej smeri potekajo, je dejala Lejko Zupanc.

Kot je dodala vodja Sektorja za preprečevanje bolezni in poškodb na Ministrstvu za zdravje Mojca Gobec, je grožnja za javno zdravje splošne populacije relativno nizka. Po predlogu stroke bo vlada odločala, da se bolezen uvrsti na seznam poklicnih bolezni.

Po Evropi doslej potrjena zahodnoafriška genetska različica virusa

16 držav se sooča s pojavom skupkov oziroma posamičnih primerov okužbe. Kot so opozorili strokovnjaki, ne gre za nov virus. Številne izkušnje izbruhov, ki so bili obvladovani, ne kažejo na to, da bi prišlo do težjega epidemiološkega stanja. Prav tako ne gre pričakovati večjih mutacij. Opičje koze so DNA virus in je tudi največji virus, kar jih poznamo. Njegove mutacije so zelo redke v primerjavi z ostalimi virusi, kot je na primer covid-19, ki je RNA virus.

Poleg tega imamo v Sloveniji dober sistem spremljanja bolezni, je pojasnil Fafangel.

Izbruhi virusa opičjih koz so bili doslej endemični, pojavljali so se v zahodni in osrednji Afriki. Nekajkrat so zabeležili posamične primere ali izbruhe tudi drugod, predvsem v Veliki Britaniji in tudi v ZDA, ko je virus prišel preko uvoženih majhnih hišnih ljubljenčkov, je pojasnila Tatjana Avšič-Županc, vodja laboratorija na Katedri za mikrobiologijo in imunologijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki se z diagnostiko opičjih koz ukvarja od leta 2003.

Vzorec potrjenega primera je v subvencioniranju, je dejala Avšič-Županc. Obstajata dve genetski različici tega virusa. Zahodnoafriška ima manjšo smrtnost, ki znaša približno 1 %, centralnoafriška različica pa praviloma pomeni klinično težji potek bolezni in večjo smrtnost nekoliko višja. 1 odstotna smrtnost je bil izračunan na podatkih iz Afrike,

Pri slovenskem primeru je tako kot pri vseh ostalih evropskih bolnikih bila potrjena zahodnoafriška genetska različica. Smrtnega primera v Evropi še ni bilo.

dezurni@styria-media.si