Pri omenjeni metodi najprej lasersko izmerijo zdravo dojko, jo prezrcalijo in izdelajo tridimenzionalen kalup. Med operacijo oziroma rekonstrukcijo bolnici vzamejo tkivo iz trebuha in ga nato v kalupu oblikujejo v dojko. "Tako je rekonstruirana dojka po obliki in velikosti kar se da simetrična s pravo," je povedal predstojnik kliničnega oddelka za plastično, rekonstrukcijsko, estetsko kirurgijo in opekline na UKC Ljubljana Uroš Ahčan.

"Takšen poseg je za bolnico primeren le, če je druga dojka primerna," pojasnjuje Ahčan. Če je na primer druga dojka povešena ali neprimerna za posnemanje, potem najprej oblikujejo zdravo dojko ter napravijo simetrično dojko, ki so jo odstranili zaradi raka.

Krajša operacija
S takim modelom se po Ahčanovih besedah skrajša čas operacije, ki tako traja od štiri do šest ur. Občutljivost rekonstruirane dojke je sicer slabša, prav tako ne morejo s to operacijo ohraniti funkcije dojenja, saj s trebuha lahko prenesejo zgolj maščobno tkivo, ne pa tudi žleznega. Prednost v primerjavi z vsadki je po njegovih besedah predvsem ta, da se dojka sočasno z bolnico redi in hujša, poleg tega je enake temperature kot telo.

Če ženska nima dosti maščevja na trebuhu, da bi opravili mikrokirurško rekonstrukcijo, potem je na voljo še rekonstrukcija z vsadkom ali pa s kombinacijo velike hrbtne mišice ter vsadka oziroma zgolj hrbtno mišico.

Novo upanje za tisoče žensk
Lani so na UKC Ljubljana opravili 105 mikrokirurških rekonstrukcij dojke s telesom lastnim tkivom iz trebuha, kar več kot polovico rekonstrukcij dojk. "Pri takšnih operacijah, ki jih opravljajo brez kalupa, pa kirurgi dojko oblikujejo na osnovi drugih meritev in lastnega občutka za modeliranje," pravi Ahčan.

Sicer pa v Sloveniji po besedah strokovnega direktorja Onkološkega inštituta Ljubljana Janeza Žgajnarja za rakom na dojki zboli 1200 žensk letno, večini ga odkrijejo v zgodnji fazi. Pri tistih, ki jim odstranijo celo dojko, se jih 70 odstotkov odloči za takojšnjo rekonstrukcijo.