V Sloveniji kadi približno četrtina prebivalcev oziroma nekaj več kot 430 tisoč ljudi. "Delež kadilcev, ki je glede na podatke iz raziskav padel v obdobju po uvedbi prepovedi kajenja v vseh zaprtih javnih in delovnih mestih, se po letu 2008 res postopoma počasi vrača proti izhodiščnemu nivoju, čeprav ga še ni čisto dosegel," nam je dejala Helena Koprivnikar z inštituta za varovanje zdravja (IVZ). Glede na raziskave imamo med ljubitelji cigaretnega dima več moških kot žensk.

Cigareta, draga od 125 do 33.000 evrov

Kajenje je že štiri leta prepovedano v vseh zaprtih javnih in delovnih prostorih, za nakup tobačnih izdelkov pa je treba biti vsaj polnoleten. Slovenija se je s sprejetjem protikadilskega zakona uvrstila med države, kjer so najbolj stroge omejitve glede kajenja. Pravna oseba mora v primeru kršitve plačati od 2.000 do 33.000 evrov, samostojni podjetnik od 800 do 4.000 evrov, odgovorna oseba pravne osebe pa od 400 do 1.000 evrov. Posameznik, ki kadi v prostoru, kjer je kajenje prepovedano, plača globo v višini 125 evrov.

Podatki čedalje bolj spodbudni

Ali je zakon vplival na delež kadilcev? Helena Koprivnikar pravi: "Med mladostniki delež kadilcev ne narašča, ampak pada. Med mladostniki, starimi med 11 in 15 let, je v obdobju od 2002 do 2010 padel delež tistih, ki so že kdaj poskusili kaditi, prav tako je padel delež mladostnikov, ki so kadili v času anketiranja, delež tistih, ki kadijo vsaj enkrat na teden ali pogosteje, to je rednih kadilcev, padel je tudi delež dnevnih kadilcev."

Nekadilcem je prihranjen vonj po cigaretah

Meni, da bi lahko več poudarka dali tudi popolni prepovedi oglaševanja in razstavljanja tobačnih izdelkov na prodajnih mestih, zvišali cene in dostopnost tobačnih izdelkov ter drugače prispevali k še manjšemu deležu kadilcev. Koprivnikarjeva med učinki zakona izpostavlja: "V Sloveniji je pomembno upadel obseg izpostavljenosti tobačnemu dimu v vseh prostorih, kjer zakon kajenje prepoveduje, kar smo prikazali s telefonsko anketo pred uvedbo in po uvedbi ukrepa. Tobačnemu dimu je bila v aprilu 2008 različno pogosto izpostavljena približno polovica polnoletnega prebivalstva, aprila 2006 pa je bilo takih skoraj dve tretjini. Najobsežnejši upad izpostavljenosti smo aprila 2008 zabeležili v gostinskih lokalih, kar lahko v celoti pripišemo ukrepu prepovedi kajenja v vseh zaprtih javnih in delovnih prostorih. Pomembno se je zmanjšala tudi izpostavljenost na delovnih mestih in v domačem okolju, zmanjšal pa se je tudi povprečni čas izpostavljenosti. Med najbolj izpostavljene smo uvrstili vse, ki so bili izpostavljeni vsak dan ali skoraj vsak dan. Delež te skupine se je v letu 2008 glede na 2006 med polnoletnimi prebivalci pomembno zmanjšal, in sicer od 27 odstotkov v letu 2006 na nekaj več kot 21 odstotkov v letu 2008."

In za konec še en učinek zakona: v številnih državah so kmalu po uvedbi zabeležili upad sprejemov v bolnišnice zaradi srčnih kapi, tudi pri nas.